Politika je kul, kolikor si kul sam

Vsak konflikt ustvarja novo energijo

Foto Teja Kete

Mladim besedo pri odločanju

Piše Tijana Popović

Zakaj je politika kul? Menim, da je za večino mladih v današnjem času politika vse prej kot kul. Pogosto na različnih portalih berem komentarje, kakršen je na primer tale: »Politika se mi zdi bljak in fuj …«

Vsekakor je to beseda z za mlade zelo negativnim prizvokom, vendar pa se sami ne zavedamo, da je, če ne drugega, nujno zlo moderne družbe.

Glede na to, da kroji naša življenja, trenutni ignorantski odnos mladih ne pelje nikamor. Ne pravim, da so vsi takšni, toda velika večina deluje popolnoma nezainteresirano za to, kam vodi njihova prihodnost.

Ameriški politolog Anthony Downs je postavil tezo, da politične odločitve posameznika temeljijo na izračunu razmerja med stroški in koristmi njegove odločitve. Osebno menim, da mladi v politiki ne najdejo koristi. Večina nima občutka, da bi lahko na kakršen koli način vplivala na odločitve in dejanja političnih elit, politika se jim zdi preveč zakomplicirana ali pa zaradi medijskega negativizma menijo, da politike tako ali tako zanima samo biti izvoljen, ne pa tudi dejanske želje volivcev.
Za mlade so poleg tega pomembne vedno bolj individualistične vrednote, kar pripelje do tega, da solidarnost in odgovornost do družbe med mladimi upadata.

Osebno sem se lansko leto prvič aktivno srečala s politiko in prvo vprašanje, ki sem si ga tudi sama zastavila, je bilo ravno to: »Zakaj?«

Potem pa sem pomislila na vse aktualne zadeve, ki pestijo mlade, in vedela sem, da rešitev ni v ignoriranju problemov, ampak v njihovem reševanju. In kdo jih bo reševal, če ne mi?
Najboljši način za doseganje naših skupnih ciljev je, da mladi razmišljamo s svojo glavo in sami nekaj storimo. Pomembno se je zavedati dejstva, da je politika kul ravno toliko, kolikor si kul sam. Če delaš dobro, dosežeš dobro. Na začetku nisem verjela v to, toda kot aktivna članica Prihodnosti Slovenije imam dejansko moč, da nekaj spremenim, da delam v dobro mladih.

Večina mladih ni obremenjena s preteklostjo, zanimata jih sedanjost in prihodnost. Politika, ki bi zrasla na takšni osnovi, bi bila prava politika. Različna mnenja nikoli niso bila problem in različne stranke nudijo možnost za kreativno razmišljanje ter posledično za ustvarjanje boljše sedanjosti in prihodnosti. Vsak konflikt ustvarja novo energijo in ta energija se lahko izkaže kot pozitivna pri iskanju rešitev.

Mladi bi ne glede na različne stranke in usmeritve morali delati za skupni cilj, ta pa je: ustvarjati boljšo prihodnost. Reševanje stanovanjske problematike, zaposlitvene problematike, izboljšanje šolskega sistema …

Ob tem se pojavlja problem, da je v vseh teh strankah veliko mladih posameznikov, ki so zelo inteligentni in razgledani, vendar slepo sledijo svojim starejšim strankarskim kolegom, namesto da bi razmišljali s svojo glavo. Na tej točki pride do konflikta.

Sama sem ponosna na to, da je naša stranka odprta do izražanja različnih mnenj. Verjamemo v nedotakljivost človekove svobode in spoštovanje človekovih pravic. Želimo živeti v uspešni in pravični družbi.

Apolitičnost slovenske mladine je zaskrbljujoča, vendar verjamem, da je tako zato, ker se je spremenila politična kultura mladih. Kot ugotavljajo različni strokovnjaki, je med mladimi manj spoštovanja do starih usmeritev in vrednot, želijo si novosti. In to bi morala biti glavna iztočnica za vse mlade.

Na prehodu v novo, družbeno odgovorno življenjsko dobo, smo velikokrat soočeni z negativnimi posledicami dejanj nekaterih naših predhodnikov. Zato se pogosto pojavi strah pred sprejemanjem napačnih odločitev. Toda napaka je, če zaradi strahu nazadnje ne sprejmemo nobene odločitve in ostanemo neopredeljeni. Res je, da opredelitev prinaša odgovornost, prav tako drži, da ta odgovornost velikokrat postaja vse bolj nezaželena, toda brez določenih odločitev bomo ostali na mestu in stagnirali.

Mladi bi morali imeti besedo pri odločanju, saj se na tak način izboljšuje uspešnost doseganja njihove avtonomije, krepi demokratičnost družbe, mladi s participacijo tudi pridobivajo kompetence. Predvsem pa je pomembno, da imajo mladi pravico do participacije.

Mladi so pogosto najbolj prezrt del družbe, za katerega po mnenju mnogih ni treba uvajati posebnih ukrepov. Takšno razmišljanje je povsem napačno. Če si torej želimo skladno in povezano družbo, ki bo nudila perspektivno prihodnost, moramo ustrezno poskrbeti prav za mlade. In to je najbolje narediti skupaj z mladimi.