Socialna podjetja in mladinske zadruge – priložnosti za zaposlitev

Zadruge po svetu zaposlujejo okoli sto milijonov ljudi

Do statusa zadružnika z enim evrom

Piše Tadej Slapnik

V času gospodarske krize se veliko mladih sooča s kombinacijo visoke brezposelnosti, povečane neaktivnosti, prekernega dela in izredno slabih plač. Zadružni tip socialnih podjetij omogoča mladim možnost, da si sami kreirajo zaposlitev v podjetju, ki je blizu njihovim vrednotam in da v tem podjetju delajo kot delavci lastniki. V zadružnih socialnih podjetjih je glas mladih delavcev slišen in upoštevan, saj delujejo po načelu en član en glas.

Skupaj zadruge v svetu zaposlujejo okoli sto milijonov ljudi. Čeprav je težko oceniti, kolikšen delež predstavljajo mladi, pa se je potrebno zavedati, da so socialna podjetja velik generator delovnih mest, ki ne omogočajo mladim le možnosti plačane zaposlitve, ampak predvsem spodbujajo ustvarjanje novih delovnih mest skozi samozaposlovanje mladih. Zadružni model socialnih podjetij se je pri tem izkazal tako v urbanih kot v ruralnih področjih, za visoko, srednje in nizko izobražene, kot tudi za mlade takoj po zaključku izobraževanja, ko sicer izrazito težko vstopajo na trg dela.

Za tiste mlade, ki razmišljajo o ustanovitvi svojega podjetja, je pomembno poudariti, da zadružna socialna podjetja mladim omogočajo zagon podjetja z minimalnimi finančnimi vložki. V kolikor imajo znanje, lahko le-to uporabijo na praktično vseh področjih: proizvodnih ali storitvenih dejavnostih. Zadružno socialno podjetje je primeren tip podjetja za mlade, saj vanj ni potrebno vložiti veliko ustanovitvenega kapitala (zadružniki višino zadružnega deleža določijo sami in je lahko na primer zgolj simbolični evro), zadruge se lahko registrira kot socialno podjetje in pravno osebo brez odgovornosti, kar pomeni, da je odgovornost članov do zadruge po zadružnih pravilih izključena. V zadružnih socialnih podjetjih, kjer so zaposleni tudi člani zadruge, omogoča zadružni poslovni model mladim tudi samozaposlitev. In prav to dejstvo daje mladim iskalcem prve zaposlitve možnost, da navkljub pomanjkanju delovnih izkušenj pridejo do zaposlitve s samozaposlitvijo v delavski zadrugi, katere člani so.

Evropski parlament je julija 2013 sprejel resolucijo Evropskega parlamenta ‘o prispevku zadrug k izhodu iz krize’, v kateri so natančno opredeljena področja, na katerih lahko in bodo Evropska komisija in države članice spodbujale razvoj zadružništva in socialnega podjetništva. Želim si, da bo Slovenija med državami v Evropski uniji najhitrejša in s tem omogočila in spodbudila kreiranje novih, dostojnih in trajnostnih delovnih mest za mlade. V Slovenskem forumu socialnega podjetništva in Zadrugah Slovenije si prizadevamo, da iniciativam mladih za ustanavljanje delavskih in mladinskih zadrug nudimo potrebno strokovno pomoč in znanje.

Veseli me, da je v zadnjih dveh letih po sprejetju zakona o socialnem podjetništvu v Sloveniji zanimanje zanj med mladimi v velikem porastu in prav zaradi tega mladim vedno svetujem, naj jih registrirajo v pravni obliki zadruge, saj je to ekonomsko najbolj demokratična oblika podjetja, ki delavcem zagotavlja enakopravnost tako pri ustvarjanju, kot pri delitvi ustvarjenega in poleg tega tudi popolno enakopravnost zaposlenih pri upravljanju podjetij po načelu ‘en delavec – en glas’.

Zadruga je samostojno združenje posameznikov, ki so se prostovoljno povezali zato, da bi zadovoljili svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge potrebe ali težnje. Zadruga je podjetje, katerega lastniki so člani sami, ga demokratično vodijo in nadzirajo. Temeljne vrednote, na katerih so osnovane zadruge so: samopomoč, samo-odgovornost, demokracija, enakost, enakopravnost in solidarnost. Člani zadrug nadaljujejo tradicijo pionirjev zadružništva in verjamejo v vrednote poštenja, odprtosti, socialne odgovornosti in obče skrbi za druge. Zadruge so tudi vedno težile k poštenemu ravnanju v odnosu do svojih članov, to pa je samo po sebi vodilo tudi do bolj poštenega odnosa do nečlanov. Od tod tudi izhaja nagnjenost zadrug k odprtosti: želijo si, da bi javnost o njihovem delovanju izvedela čim več.

Etične vrednote zadrug izhajajo tudi iz posebnega odnosa zadrug do skupnosti: zadruge so odprte za članstvo, njihovo poslanstvo predstavlja podporo in spodbudo vsem ljudem, da se odločijo za zagotavljanje medsebojne samopomoči. Zadruge so ‘podedovale’ tradicijo skrbi za kvaliteto življenja posameznikov in celotne lokalne skupnosti. Družbena odgovornost je torej zaveza, ki je vgrajena v vse aktivnosti zadrug. Tako so številne zadruge v okviru svojih možnosti pokazale zavidljivo raven sposobnosti za pomoč drugim; širši skupnosti so prispevale tako v finančnem pogledu kot s človeško podporo. Številne zadruge so dejavne tudi zunaj svojih lokalnih skupnosti in mnoge med njimi so tudi mednarodne. Primeri, ko so zadruge pomagale pri nastajanju sorodnih zadrug (zlasti v tretjem svetu), so številni in na to tradicijo so zadruge lahko ponosne.

Zadružništvo temelji na sedmih načelih delovanja, ki predstavljajo smernice za uresničevanje temeljnih vrednot v praksi. Prvo načelo: prostovoljno in odprto članstvo – Zadruge so prostovoljne organizacije, katerih članstvo je odprto za vse, ki želijo uporabljati storitve zadrug in so pripravljeni sprejeti odgovornosti, ki izhajajo iz naslova članstva; pri tem ni spolnih, socialnih, rasnih, političnih ali religioznih diskriminacij. Drugo načelo: demokratičen nadzor članstva – Zadruge so demokratične organizacije, v katerih nadzor vršijo člani, ki z aktivno udeležbo odločajo o poslih. Tisti, ki so izvoljeni kot predstavniki zadruge, so neposredno odgovorni članstvu. Vsi imajo enake volilne pravice in sicer po pravilu ‘en član, en glas’. Zadruge so demokratično organizirane na vseh ravneh medsebojnega delovanja. Tretje načelo: ekonomska participacija članstva -Člani enakomerno prispevajo in demokratično nadzirajo kapitalske deleže zadruge. Običajno je vsaj del kapitala v skupni lasti. Za denar, ki ga člani prispevajo kot ustanovni (ali članski) vložek, dobijo kvečjemu omejeno povračilo. Presežek iz dobička člani investirajo praviloma v nadaljnji razvoj zadruge, oziroma vzpostavljanje rezervnega fonda (vsaj del tega fonda ostane nedeljiv). Iz fonda lahko člani črpajo v skladu z deležem svoje poslovne udeležbe v zadrugi, del presežka pa sporazumno usmerjajo v druge aktivnosti. Četrto načelo: samostojnost in neodvisnost – Zadruge so samostojne in avtonomne organizacije samopomoči, pod nadzorom članstva. Če sklepajo dogovore z drugimi strankami, vključno s predstavniki države, ali če pridobivajo denar iz virov zunaj zadruge, lahko to storijo samo tako, da obenem zagotovijo demokratičen nadzor članov in tako vzdržujejo avtonomijo. Peto načelo: izobraževanje, pridobivanje veščin in dostopnost informacij – Zadruge omogočajo izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje veščin za svoje člane, za izvoljene predstavnike zadruge in za zaposlene. Cilj izobraževanja in usposabljanja je, da pri razvoju zadruge vsi člani sodelujejo čim bolj učinkovito. Vsi sodelujoči v zadrugi prispevajo k oblikovanju javnega mnenja o zadružništvu, zlasti pa informirajo mlade ljudi in mnenjske voditelje o naravi in koristnosti zadrug. Šesto načelo: sodelovanje med zadrugami – Cilj zadrug je, da čim bolj učinkovito služijo svojim članom. S tem vsaka zadruga krepi idejo zadružništva in z njo povezano družbeno gibanje, ki promovira sodelovanje tako v strukturah na lokalni, kot na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Sedmo načelo: skrb za širšo skupnost – Zadruge delujejo v smeri trajnega razvoja lokalnih skupnosti.

Mladim so blizu vrednote, na katerih so osnovane zadruge. Pri vstopanju v svet podjetništva jim zato priporočam, da se med obstoječimi pravnimi oblikami podjetij odločijo za zadruge, ki jih v skladu z zakonom o socialnem podjetništvu lahko že ob ustanovitvi registrirajo kot socialno podjetje.