Banditi – smo vnuki Kuzel

Kriza pospešuje pot do cilja k boljšemu jutri

Banditi so punk rock band iz Idrije, ki deluje od leta 2005. Najbolj poznani so po singlih Nick O’Teen, Rad bi le, New tomorrow in Walk away. Po prvi studijski plošči Society love songs (2010) je band februarja 2014 izdal še drugi studijski album Take the streets pri založbi Nika records. Besedila so udarna, družbeno angažirana in spodbujajo k spremembam in razmišljanju z lastno glavo.

Na vprašanja sta odgovarjala Blaž Pavšič in Matej Alič.

Iz SSKJ-a: bandít -a m (ȋ) ekspr. oborožen tat, razbojnik …
S čim ste oboroženi in kaj kradete?
Oboroženi smo s punk rockom in krademo dolgčas!

Kdo ste Banditi?
Kadar smo skupaj, smo energična bomba!
Matej Alič – vokal, Blaž Pavšič a.k.a B.B. – kitara, Aleš Golja – kitara, Blaž Tratnik – bas kitara, Jernej Zajc – bobni.

Idrija je znana po punku. Iz Idrije prihajajo odmevnejše skupine kot so Šund, Zablujena generacija in seveda legendarne Kuzle.
Zakaj mislite, da se ravno v Idriji razvije toliko punk skupin?
Pri punku je bilo večkrat v ozadju industrijsko mesto in Idrija je od nekdaj industrijsko mesto. Energija se je prenašala iz benda na bend. Banditi smo samo sprejeli energijo, ki nam je bila podana. Smo vnuki Kuzel.

So bili vplivi predhodnikov v breme ali je bila pot Banditov zaradi tega lažja?
Razlike med žanri v vseh teh skupinah so. Vpliv skupin ni bil samo vpliv na zvrst glasbe, ampak bolj vpliv na razmišljanje. Vse to nam je bilo prej v pomoč kot v breme, imeli smo že začrtano pot, kako se dela glasba. Včasih so nas sicer primerjali z Zablujeno generacijo, a to verjetno zato, ker sta naš pevec in njihov brata in imata mogoče podobno barvo glasu.

Spremembe so možne in potrebne. Da se izboljšati stanje v družbi in priti do ključnih premikov, mogoče ne toliko na družbenem, kot na individualnem področju.

Besedila pišete v angleščini – ali je to način, da prodrete na tuje trge?
Ne, mi smo pisali že od začetka besedila v obeh jezikih. V glasbi smo odraščali z angleščino, ker smo veliko poslušali bende v tem jeziku in posledično smo kasneje začeli delati besedila samo v angleščini.

Kdo piše besedila, oziroma, kako nastajajo?
Besedila piše Matej. Po navdihu.

Februarja lani je izšla vaša druga plošča Take the streets pri založbi Nika Records. Na plošči najdemo 12 družbeno angažiranih melodičnih punk rock komadov, katerih rdeča nit je želja po novem (boljšem) jutri. Kaj je glavno sporočilo plošče?
Ni treba, da je tako, kot je, spremembe so možne in potrebne. Da se izboljšati stanje v družbi in priti do ključnih premikov, mogoče ne toliko na družbenem, kot na individualnem področju.

Ob izidu nove plošče je bilo povsod moč brati, da so Banditi zrasli, tako glasbeno kot lirično. Kaj se je zgodilo Banditom v štirih letih po izidu prve plošče?
Kot prvič smo odrasli, kot drugič pa se je zasedba Banditov veliko spreminjala. Pri nastanku prve plošče je bila drugačna. Zdaj smo Banditi to, kar smo. Ni več napetosti v bendu, vemo kaj bi radi, to je zdaj naš zvok.

Bi izpostavila, na kar ste Banditi posebej ponosni?
Omenjeni smo v knjigi Sabina avtorja Tomaža Kosmača. Veliko sodelujemo z njim in hodimo na predstavitve knjige, kjer igramo v akustični različici.

Join me for this special occasion / Let us celebrate the mass media invasion / Enjoying the speed and false quotations / Destroy what I believe in /Picture perfect world may now set in / Hiding the real lie within / New tomorrow I’ll find / New tomorrow I’ll try to find.
(New tomorrow, Banditi, Take the streets, Nika Records, 2014)

Kako vi vidite boljši jutri in ali se vam zdi dosegljiv?
Boljši jutri je. Vidimo ga povsod. Treba bo začeti delati na drugačen način, potrebujemo samo več sodelovanja in manj izkoriščanja med sabo. Kriza samo pospešuje pot do cilja k boljšemu jutri.

We live a life that’s changing everyday / For better worse I don’t know / I just know I’m not here to stay / So I’m asking you for one last chance / One last chance to know / If I should stay or go/ Shout If you hear me shout if you hear me / I want you to be near me I won’t go no I won’t go
(Shout, Banditi, Take the streets, Nika Records, 2014)

Ali lahko v današnji družbi preživijo pristni odnosi oziroma ali še sploh obstajajo?
Ja, pri vsem pa je ključno zavedanje da nismo sami, da moremo sodelovati. Vsak pristen odnos se razlikuje, lahko se tudi pristno sovražimo, bistvo je iskrenost.
Ta komad je ljubezenski, govori o razpadu zveze in tistih zadnjih vzdihljajih odnosov, ko si še želiš rešiti celotno situacijo.

Kot zadnjo pesem na plošči najdemo priredbo skupine Niet Ruski vohun. Pri snemanju sta sodelovala tudi Borut Marolt in Robert Likar. Kako je prišlo do sodelovanja med vami in Niet in zakaj ste se odločili, da Ruskega vohuna uvrstite na ploščo?
Pesem se je na plošči znašla popolnoma spontano. Ker je že na prvi plošči Society love songs ena skladba v slovenskem jeziku, smo se odločili, da dodamo tudi na ploščo Take the streets en komad v slovenščini. Vsi naši komadi so napisani v angleškem jeziku, zato nam ni ostalo drugega, kot da naredimo priredbo. Bolj za hec kot zares je nastal nov aranžma, katerega smo posli avtorju Igorju Drnovšku in banditska preobleka mu je bila všeč. Ker pa se s člani Niet tudi osebno poznamo in da bi bila skladba še bolj pristna, smo k sodelovanju povabili tudi Roberta in Boruta. Seveda sta z veseljem sprejela sodelovanje.

Prvi prihajajoči koncert?
7. maj, Škisova tržnica.

Načrti za prihodnost?
Veliko koncertov in še kakšna plata.

*Iz nove številke, dobite jo pri prodajalcih časopisov.

---

Piše: Maja Miloševič | Foto: Tina Semič