Sintagma – kontrasti in svoboda ustvarjanja

Nastali so iz ‘nabijanja’ v garaži

Foto Gašper Jager

Piše Ksenja Strožič

Skupina Sintagma je mlada petčlanska glasbena skupina, ki je nastala januarja 2012. Na svoji poti se še išče v zasedbi in glasbi, ki jo ustvarjajo. Pevca Alena Aleksandra Klarića, ki ga lahko slišite v njihovi najbolj znani pesmi Jutranka, je v letošnjem letu zamenjal Matija Jager in s svojim prihodom skupini dodal nov odtenek. S tem se je skupina ponovno postavila na noge in skupaj gredo novim izzivom naproti. Igrajo bipolarni žanr rock glasbe, saj so jim všeč kontrasti in svoboda ustvarjanja. Skupina za enkrat igra na manjših dogodkih, vsaka priložnost za nastop jim je dragocena. Pravijo, da imajo pripravljenih kar nekaj avtorskih komadov, v bližnji prihodnosti pa se obeta tudi že kakšen album.

Govorila sem s stalnim članom skupine, kitaristom Irenejem Kolškom, v hladni senci ob Ljubljanici pa se nama je pridružil tudi nov član, pevec Matija Jager.

Kdo ste? Kaj vas druži?

Irenej: Smo Sintagma, glasbena skupina iz Ljubljane. Druži nas želja po ustvarjanju, želja, da bi skupaj začutili globljo izkušnjo, ki ti jo da glasba, in da bi skozi glasbo izrazili tudi sebe. Seveda nas družijo tudi vsi lepi trenutki, ki smo jih doživeli. V zadnjem času pa se nam je pridružil še Matija in celi stvari dodal en svetlejši odtenek.

Kako je skupina nastala?

Irenej: Moj bratranec Anže, naš basist, je imel v gimnaziji pred štirimi leti nek punk bend, s katerim so v naši hiši predelali garažo in tam veliko igrali. Vse to mi je izgledalo hudo in potem sem se počasi naučil igrati kitaro. Tako sva z bratrancem cele dneve preigravala vse živo. Prihajali so še drugi, vsak s svojim inštrumentom in tako je prišla ideja, da bi ustvarili bend. Čez celo leto smo zamenjali veliko članov in na koncu se je zbrala neka ekipa, v roku pol leta pa je prišlo do prvega koncerta. Nastali smo nekako tako, iz ‘nabijanja’ v garaži.

Zakaj ime Sintagma?

Irenej: Beseda izvira iz grščine, gre za glavni trg v Atenah. Naš prvi pevec je namreč študiral zgodovino. Beseda pomeni tudi zakon oz. volja ljudstva. Ima pa še več pomenov, ki so prepuščeni posamezniku in njegovi interpretaciji.

Kako nastajajo pesmi?

Irenej: Nekdo ima idejo, recimo jaz na kitari ali pa pianist na klavirju in na vajah to idejo predstavi. Potem na to improviziramo, preigravamo, vsak poskusi prispevati čim več in iz tega počasi nastane neka pesem. Obdržimo tiste stvari, ki so nam všeč. Kdorkoli lahko ima neko idejo. Če se vsem ostalim zdi dobra in se v njej najdemo, potem iz tega nekaj naredimo. Besedila pa piše v glavnem pevec.

Matija, vloga pevca ti je kar dobro poznana. Kako pa si se znašel v vlogi pisca besedil?

Matija: Ni prvič, da se srečam s pisanjem besedil, ampak moram priznati, da je to zame še vedno težko, ker tega prej nisem delal veliko. Zelo moraš biti pozoren, da vsebino pesmi predstaviš v nekem celotnem okvirju, da ni kar nekaj. Paziti moraš na vsako besedo, besedno zvezo itd. Trenutno gre zelo počasi, ampak mislim, da bo šlo s časom veliko hitreje in boljše. Pisec besedil mora najprej izhajati iz sebe, glasba je odraz človeka, ki jo ustvarja.

Kako je prišlo do tvojega prihoda v skupino?

Matija: Nekaj mesecev nazaj so me poklicali, če se lahko s člani benda dobimo. Ponudili so mi mesto pevca. Vedel sem, da so dobri. Mislil sem si, da bi bil to zame res en dober izziv in nekaj novega.

Vaš najbolj znan in uspešen komad je Jutranka, za katerega ste posneli tudi videospot, kjer se v glavni vlogi pojavita oče in deček z Downovim sindromom.

Irenej: Tako je. Napisal jo je naš bivši pevec Aleks. Pesem je lirski prikaz subjekta, odraža neko avtorjevo utesnjenost v tem svetu in hrepenenje po svobodi, po višjem cilju. Je hvalnica višji sili in izraža željo, da bi pobegnil stran. Za dečka z Downovim sindromom smo se odločili, ker se lahko avtor pesmi nekako poistoveti z njim, ki je temu svetu tuj in na stvari gleda drugače, bolj osnovno, ampak s tem mogoče bolj čisto. Ženski subjekt Jutranka pa je simbol višje sile, ki odrešuje.

Pri projektu Jutranka pa ste sodelovali tudi s Silvom Bezjakom, estradnim mecenom in lobistom. Kako je prišlo do sodelovanja?

Irenej: To sodelovanje je bilo malo čudno. Klaviaturistova teta je povedala, da bi neka švicarska pevka rada imela turnejo po Sloveniji in da išče spremljevalni bend. Na razpis naj bi se prijavilo veliko skupin in seveda tudi mi. Potem pa je ta pevka rekla, da bi nas prišla pogledat in skupaj z njo se je pojavil Silvo Bezjak ter izrazil željo, da bi delali skupaj. Nam se je ta ideja slišala kot poskus hitre izstrelitve neke mlade glasbene skupine na sceno, toda ker smo bili še malo naivni, smo jo vseeno sprejeli. Po enem mescu sodelovanja smo ugotovili, da to ne bo šlo skupaj in da nikakor ne ‘pašemo’ skupaj. Tako smo zaključili zgodbo s to švicarsko pevko. Silvo nam je dajal še razne obljube, ampak potem iz vsega ni bilo nič. Malo smo se opekli.

Sodelovali pa ste tudi na avdiciji Vičstock 2014, kjer so od 43 prijavljenih izbrali 14 skupin, med katerimi ste bili tudi vi. Vičstock je letos praznoval že 20. obletnico, gre pa za dogodek, ki daje priložnost mladim, še neuveljavljenim skupinam, da se prestavijo širši publiki.

 

Matija: Res je, mi smo bili eden od izbranih bendov za avdicijo, ki je potekala 8. marca  v klubu Cirkus. To pomeni, da smo prišli tja, odpeli tri komade, 20 minutni program. Potem pa je žirija izbrala pet bendov, ki so šli naprej, ampak mi na žalost nismo bili med njimi. Zame osebno je bil to prvi nastop s Sintagmo, tako da je bila to posebna izkušnja. Videli smo, kako se lahko ujamemo, kaj vse še moramo narediti.

Slišala sem, da poleg avtorskih komadov radi igrate tudi uspešnice svetovno znanih skupin. Katere skupine vas navdušujejo?

Irenej: Začeli smo s preigravanjem Parnega Valjaka, Eaglesov in drugih znanih skupin iz 70., 80. in 90. let. Sam stil naše glasbe pa bi lahko primerjali z neko mešanico Parnega Valjaka, Oasisa, mogoče tudi Eaglesov, skupin Mi2 in Dan D. Bipolarno – dva pola. Gre za razliko v komadih. Če primerjamo; celotna struktura pesmi Jutranka, sporočilnost in melodija, je čisto drugačna kot pa recimo struktura pri komadu Last Holidays ali pa Black Lillies. Gre za kontrastnost in zato, da se žanrsko ne opredelimo preveč.

Kaj je pomembno, da vaša skupina uspešno deluje?

Irenej: Bistveno je, da ti ustvarjanje ni služba in da ima bend veliko skupnih trenutkov. Pomembno je, da si sposoben začutiti drug drugega celostno, ker samo tako se boš začutil tudi v glasbi.

Matija: Važno je, da vsi uživamo v glasbi, da imamo vsi to radi.

Kaj pripravljate v bližnji prihodnosti?

Irenej: Sedaj, ko smo se ponovno sestavili kot skupina, delamo na tem, da pridemo na zeleno vejo. Avtorske komade je potrebno malo preurediti, ker se je z Matijevim prihodom naš odtenek malo spremenil. Nekateri komadi so pripravljeni za snemanje, je pa tukaj seveda neka finančna omejitev. Kakšen komad lahko pričakujete v nekaj mesecih, pol leta, prav tako tudi kakšen videospot, cel album pa verjetno v letu, letu in pol.