Prostovoljstvo se začne tam, kjer se konča služba

Namesto konkretnega zaslužka abstraktni pojmi

Večni prostovoljec

Piše Domen Uršič Domc
Prostovoljstvo ima pri nas dolgo tradicijo. Prve združbe so se intenzivno začenjale oblikovati že v devetnajstem stoletju, ko so se ljudje različnih interesov združevali v društva. To so počeli v popoldanskem času in čez vikende. Vsaj na začetku. Vse skupaj se je potem razvilo v pravo gibanje, ki zaznamuje življenje v lokalnih skupnostih po deželi.

Danes je prostovoljstvo predvsem priložnost za mlade, da si pridobijo delovne izkušnje, ki jih potem zapišejo v svoje spletne življenjepise. Prostovoljstvo je dopolnjevanje in izpolnjevanje svojega osebnega poslanstva v svetu in pride na vrsto potem, ko poskrbimo za osnovne življenjske potrebe, kot so mesečni zaslužek, ki omogoča normalno preživetje. Postavljajo se zakonodaje, ki ščitijo prostovoljce (vračilo stroškov, malica …) in hkrati omogočajo, da vse več ljudi ostaja prostovoljcev, saj kljub vsemu prinaša vsaj minimalni prihodek in redno prehrano. Z vsem tem ni v osnovi nič narobe, a korenito spreminja dojemanje posameznika, ki vstopa na trg dela.

Razumevanje vrednosti njegovega dela se namesto v konkreten zaslužek spreminja v abstraktne pojme, kot so pozitivni učinki na družbo, sebe in družino. Vse lepo in prav, vsi si želimo okolje, ki bi stvari vrednotilo drugače. A realnost še ni tam in računi prihajajo domov. Oni ne potrkajo in ne vprašajo, kakšne učinke je imelo tvoje delo, ampak zahtevajo konkretne številke. Ne pomaga odgovarjati, da si dober človek.

Potem na oglasni deski zagleda razpis za delovno mesto v javnem šolstvu, ki ponuja enkratno desetmesečno izkušnjo v super kolektivu, a brez plačila. No, povrne se potne stroške in pripada mu malica. Seveda je urnik, ki ga kot začetnik dobi raztreščen, in od njega zahteva veliko popoldanskega dela. To pride z vajeništvom. A on je navajen, da veliko dela opravi brez plačila. Po desetih mesecih mu pristojno ministrstvo ponudi možnost, da opravlja strokovni izpit. Z njim je veliko lažje stopiti nazaj na zavod za zaposlovanje. Star je 25 let, brez delovne dobe in na samem začetku.

Na zavodu se sreča s podobno mislečimi, iz prosvete in iz zasebnega sektorja. Vsi skupaj pridejo na super idejo, da bi ustvaril iniciativo, ki bi lokalnim gospodarskim družbam ponudile možnost zaposlovanja mladih prostovoljcev. Bilo bi super, ker bi vsi imeli zapisano novo izkušnjo na spletnem zbirniku idej. Imeli bodo povrnjene stroške in brezplačno kosilo, pa še gospodarstvo bo manjšalo stroške in dvigalo produktivnost.

Kje je tukaj vrednost posameznikovega dela? Vsak pameten gospodar razume, da mora zaposleni imeti mirno glavo, da bo dolgo in dobro delal, da bo imel svoje dostojanstvo in bo ostal dolgo zdrav.

Prostovoljstvo se začne tam, kjer se konča služba.