Družbeni mediji kot zametki in objektiv revolucije
‘Povezuj in spreminjaj svet’
Piše Matjaž Šircelj
Zgodba.
Pred kratkim sem bil na čaju s človekom, a katerim nimava osebnih stikov, a si slediva. Pred mesecem dni sem se smejal s kolegom, ki sem ga nazadnje videl nekje leta 2008. Skoraj vsak dan si dopisujem z (ne)znanci, ki so mi všeč in jaz njim. Znano? Vam je všeč?
Replika.
S Saro se nisva videla že vsaj pol leta, a ohranjava virtualen stik. Zdaj prihaja pomlad in sva si obljubila, da se vidiva v živo in greva na kavo. Ko mi je v Facebook sporočilo napisala, če bi bil pripravljen kaj napisati na temo digitalne komunikacije, glede na to, da se s tem profesionalno ukvarjam, sem bil z veseljem za.
Takoj zatem mi je dala dva močna udarca, ki sta se sprevrgla v ‘pisalno blokado’. Predlog, naj napišem nekaj na temo alternativ, oziroma, kaj me inspirira. Ne zato, ker ne bi bil dober predlog, odličen je, bolj zato, ker lahko kadarkoli razlagam o tem, kako se te zadeve uporabljajo, tako kot je potrebno, zakaj, kdaj itd. O inspiraciji in alternativah pa je druga pesem.
O alternativah?
Ali niso že družbena omrežja alternativa klasičnemu povezovanju med ljudmi? Ali niso družbeni mediji alternativa novicam in novostim iz sveta? Ali nismo ob prihodu ‘socialnih’ medijev vsi videli luč na koncu tunela neznanja in osamljenosti? Spremenili bomo svet s tem, da bomo vsi pisali o vsem in vsi brali vse, neodvisno, objektivno in zdaj. Da? Ne?
Družbeni mediji so postali globalni vir novic s terena. Središče informacij, komunikacije in izmenjave mnenj. Spodbujanje debat, resnih in neresnih, življenjskih in poslovnih, iskanje oboževalcev in sledilcev. Zametki in objektiv revolucije. Resnica. Od ljudi za ljudi.
Včasih imam občutek, da je svet ponorel. Počutim se, kot da stojim sredi peskovnika, na moji levi in desni pa so ljudje, ki se obmetavajo z blatom, pri tem pa jaz stojim na sredi. Če stojim predolgo, se začnem varovati pred blatom in, kar je še huje, pričnem metati nazaj. Na koncu smo vsi v … Spet drugič se počutim, kot da sodelujem v gostilniški debati, kjer si odrasli ljudje mečejo plesnive kikirikije v čelo. Hvala za tako inspiracijo, dragi politiki.
Kaj pa je moja inspiracija v družbenih omrežjih?
Rad preberem, kaj se zanimivega dogaja pri sosedu, v mestu, pri nas in po svetu. Iščem navdihujoče novice, novice, ki naznanjajo spremembe, ki kličejo k sodelovanju in ki aktivirajo ljudi k razmišljanju, nedopuščanju slabega stanja in novice, ki nas potiskajo ven iz točke udobja.
Kot sem že od samega začetka govoril o družbenih medijih, so mi vir informacij, povezovanja in inspiracije s tistimi vsebinami, ki jih določim – ljudje iz vsega sveta, od katerih se učim, tako osebno kot poslovno. Organizacije, ki so mi zanimive in jih podpiram in sledim.
In tu je ta alternativa – uporabljaj informacije s pametjo. Na Twitterju si lahko pripravimo sezname vsebin, ki nas zanimajo, prav tako na Facebooku; s tem sledimo na primer le točno tistim vsebinam, ki nam vzpodbudijo strast, ki nas spravijo v dobro voljo, ki nam polepšajo dan in podobno. Vmes pride kakšen tvit ali objava, ob kateri zavijemo z očmi, a jo lahko preprosto spregledamo. Seveda lahko neprimerne vsebine tudi izključimo ali s tistim, ki jih piše, nismo več ‘prijatelji’. Ključno je to, da se branja vsebin lotimo usmerjeno.
Kaj je torej alternativna in inspirativna uporaba Facebooka, Twitterja in drugim družbenih omrežij? Morda le tisto, čemur so bili namenjeni – mreženju, ohranjanju stikov, poslovnem povezovanju in spremljanju izbora novic, brez da bi moral TV spored dirigirati našo ‘izbiro’.
Če bi želel z vsemi ljudmi, s katerimi sem povezan preko družbenih omrežij, ohranjati stik v živo, bi bilo verjetno težko. V vseh letih sem se spoznal z mnogimi, nekateri so postali prijatelji, drugi znanci, tretje je čudovito videti po dolgih letih.
Moj moto je ‘Povezuj in spreminjaj svet’. Torej se povezujem. Osebno, poslovno, spletno in v živo. Predvsem pa vidim v vsaki povezavi človeka, ki me lahko kaj nauči, mi poda kak nov uvid v življenju, mi odpre kakšna vrata ali pa me s svojim komentarjem preprosto pripravi do tega, da zapustim svojo točko udobja in razmišljam drugače.

