Mladi smo alternativa prihodnosti naše države!

Piše Sara Karba

Alternativa. Zanimiva beseda. Ko jo slišite, jo verjetno povežete z danes zelo popularnimi pojmi, kot so alternativni viri energije, alternativne oblike zdravljenja, alternativna glasba … z nečim, kar je kontrapol tradicionalnemu in sprejetemu, nečemu, kar vsi poznamo, hkrati pa nam predstavlja nekaj novega in še ne popolnoma znanega in raziskanega. Ampak se teh pojmov ne bom dotikala. Rada bi namreč izpostavila še eno alternativo: mladost.

Od mojih začetkov v nevladnem in mladinskem sektorju, je moja prva asociacija ob besedi alternativa vedno vezana na mlade, na našo generacijo plus/minus deset let. Zakaj? Mladi smo tisti, ki načeloma znamo razmišljati in delovati alternativno. Se pravi izven uradnih okvirčkov, v katere Slovenci še preradi tlačimo pojme. Največkrat pa iz štartne pozicije mladi ne gremo v alternative prostovoljno, pač pa, ker nas v to prisilijo okoliščine in naš položaj v današnji družbi.

Kaj točno pa pomeni beseda alternativa?

Slovar slovenskega knjižnega jezika jo definira kot položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo.

Takšna definicija primeru mladih tudi najbolj ustreza. Mladi namreč sledimo tradicionalno zastavljenim potem, ki jih narekuje slovenska družba. Rodimo se, gremo skozi vse stopnje socializacije in izobraževanja, smo aktivni na vseh področjih, ki prejemajo dodatne točke v naši družbi, smo zavedni in vzorni državljani (no, v družbenem udejstvovanju malce šepamo, ampak je tudi to popularen trend celotne družbe, ki pa ga z alternativami – protestno participacijo – izenačimo). Dejansko odrastemo in smo pripravljeni na ‘odraslo življenje’. Potem pa se nam vsa pričakovanja sesujejo kot hišica iz kart. Smo izobraženi, radi bi delali, si ustvarili družino in živeli svoje življenje na svojem. A kaj hitro ugotovimo, da stojimo pred visokim zidom, ki ga ne moremo ne preplezati, ne obiti. In tako pridemo do alternative. Položaja, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, ki se med seboj izključujeta. Prva opcija je čakati in upati, da se pojavi čudežna priložnost, pa četudi vemo, da smo n-ti kandidat v čakalni vrsti zanjo, ker jih zaradi situacije v naši dragi deželi enostavno ni dovolj za vse. Druga opcija pa je, da zgrabimo za alternativo. Nekatere alternative nam je obljubila država, predvsem v obliki zaposlovanja in slišanosti našega glasu, pa vedno znova mladi odletimo na rep prioritet naše vlade (še vedno čakamo državnega sekretarja za mlade), a na vrh volilnih propagand in obljub (ustvarjali bomo delovna mesta in reformirali državo). Pa sem še vedno več kot optimistična. Verjetno zato, ker določene alternative mladih dajejo upanje. Mladi namreč ustvarjamo celo morje dobrih nevladnih organizacij, ki spreminjajo poglede in dajejo priložnost. Znamo se prilagajati in iskati nove poti, ko nam tradicionalne postavljajo barikade. Naše inovacije in ideje se spreminjajo v nova podjetja, ki proizvajajo drugačne in priznane in izdelke. Vedno bolj jih prepoznava tudi tujina in s tem gradimo Sloveniji trdne gospodarske temelje v veliki Evropi in čistimo njen očrnjen ugled, ki se nas je močno oprijel v zadnjih nekaj letih. Zato lahko rečem: mladi smo alternativa prihodnosti naše države! Tista druga možnost, ki bo izključila slabosti prve in uresničila svoje poslanstvo na drugačen, alternativen način. In to uspešno!