Joko Ono – neposredni in brez predsodkov

Kaj imata skupnega Joko Ono in Yoko Ono?

 

Foto Luka Jenko

Druži jih ljubezen do glasnih kitar, močnih bobnov in kričanja

Piše Maja Miloševič

Ničesar nočejo sporočiti, nikogar v nič prepričati, verjamejo v svobodo izražanja, pokajo po šivih od energije in nimajo nobene zveze z Beatli. Oni so Joko Ono.

Ljubljanska hardcore punk skupina, ki je pred kratkim izdala svojo prvo EP ploščo pri založbi Radia Študent. Sestavljajo jo fantje skupine Intimn Frizurn (Žiga Rangus  – kitara, Igor Iskra – bobni, Žiga Kranjc – bas) in pevka Živa Zidar, ki je glavna krivka, da je skupina sploh nastala.

Kaj imata skupnega Joko Ono in Yoko Ono?

Živa: Nič.

Žiga: Samo to, da je prišla Živa in takrat je razpadel band Intimn Frizurn, zato smo se pošalili, da je kot Yoko Ono, ki je zafurala The Beatles – in tako je nastalo ime.

Kako pa je nastala skupina?

Živa: Intimn Frizurn so ostali brez pevca, pa sem rekla, bom pa jaz prišla pet. Nikoli v življenju nisem zares pela, edino moje petje je bilo v osnovni šoli v pevskem zboru. Ko smo poskusili, ni ravno šlo. Potem pa so začeli fantje nažigat, da bi malo sprostili vzdušje, v roke so mi dali knjižico z besedili CZD, jaz pa sem se začela dret – in tako je nastala skupina Joko Ono. Opravila sem avdicijo (smeh).

Zato je večina vaših besedil od CZD (Center za dehumanizacijo – punk, 1984)?

Živa: Ja. Prvih nekaj komadov je nastalo tako, sedaj pa jaz pišem besedila.

Kaj druži skupino Joko Ono?

Živa: Druži nas ljubezen do glasnih kitar, močnih bobnov in kričanja.

Prvi prihajajoči koncert?

Živa: Orto bar – Ortofest, 28. aprila 2014.

Vaša besedila so eksplozivna, družbenokritična, neposredna ter prikazujejo upad vrednot in bedo ljudi. Kaj je glavno sporočilo, ki ga skozi glasbo in besedila želite podati svetu?

Živa: Besedila od CZD so definitivno drugačna od mojih besedil. Napisana so bila v 80-ih, a so primerna tudi za današnjo družbo, očitno se ni kaj dosti spremenilo (smeh). So bolj direktna in družbenokritična, jaz pri svojih besedilih pa izhajam predvsem iz sebe.

Žiga: Ne vem, če je naš namen ravno kaj sporočiti, oziroma ljudi v kaj prepričati, ker tudi jaz ne maram, da mene ljudje v kaj prepričujejo. Všeč mi je svoboda izražanja in svoboda, da je lahko vsak to, kar je in da je tako tudi sprejet v družbi.

Živa: Mi nimamo nobenih predsodkov do ljudi.

Žiga: Ne glede na raso, vero, spolno usmerjenost …

Kaj mislite o slovenski glasbi?

Živa: Imamo veliko skupin in tudi posameznikov, a se težko prebijejo naprej. Vendar moram poudariti, da kljub ogromni poplavi glasbenikov v tako majhnem prostoru kot je Slovenija, je zelo malo odličnih bandov.

Žiga: Premalo smo povezani. Popularna glasba in alternativa se ne zavedata dovolj, da ena brez druge ne obstajata. In na obeh scenah imamo nekaj dobrih glasbenikov.

Kje vidite glavni-e problem-e za nastalo situacijo v državi (ekonomska, družbena, moralna kriza)?

Žiga: Danes imamo toliko znanja, tehnologije, hrane, da nihče ne bi smel bit lačen, nesrečen, oziroma v kakršnemkoli pomanjkanju. Jaz mislim, da je glavni problem denar.

Živa: In to, kdo vodi našo državo, ker so na vodilnih mestih sami butci (smeh).

Žiga: Ja, a problem je v celem svetu in ne samo pri nas. Če bi ukinili denar in razdelili naravna bogastva vsem tako, kot zares so – od vseh, bi s tem lahko rešili veliko problemov. Vendar vem, da je to utopija. Eden izmed problemov pa je tudi vzgoja.

Živa: Vzgoja se spreminja in s tem tudi vrednote, a ni vse slabo. Nekatere spremembe so dobre, spet druge ne. Najbolj važno je, da ostaneš optimistično naravnan.

Zaključna misel …

Živa: Tako stanje, kot je zdaj, ne bo za vedno. Moramo biti pozitivni, kam bomo pa prišli drugače …