Tjaša Oder študira in plava v Arizoni

V Ameriki je študij res prilagojen športu

oder1

urskaPolancPiše Urška Polanc

Tjaša Oder, plavalka ravenskega Fužinarja, se je decembra 2013 odpravila na študij v Ameriko, kjer lahko zaradi prilagojenega programa vrhunsko trenira in hkrati opravlja vse študijske dolžnosti. Njeni cilji za prihodnost pa so kljub vsem študijskim obveznostim jasni in imajo opravka z njeno prvo ljubeznijo – plavanjem. Želi si še izboljšati svoje plavalne dosežke in se uvrstiti na svoje druge olimpijske igre. Paradna disciplina še ne 20 – letne Korošice je 1500 m prosto, v kateri je osvojila naslov svetovne mladinske prvakinje, na zadnjem svetovnem prvenstvu v Barceloni pa je nastopila kot edina slovenska plavalka sploh.

Kljub napornemu urniku in deveturni časovni razliki si je bila pripravljena vzeti čas in po skypu z nami deliti nekaj podrobnosti o študiju in življenju onstran luže.

Za študij na univerzi Arizone v Tucsonu si se odločila na podlagi dejstva, da boš tam lažje uskladila treniranje in študij. Ti ameriški način študija, ki naj bi bil bolj prilagojen športu, res omogoča tako vrhunsko treniranje kot tudi opravljanje vseh študijskih dolžnosti?

V Ameriki je študij res prilagojen športu. Urnik si sestaviš na podlagi treningov in vseh ostalih aktivnosti. Vsak študent ima drugačen urnik, tako športniki kot tudi tisti, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi ali pa samo študirajo. Poleg tega nam športnikom nudijo ‘tutoring’ (dodatne ure inštrukcij), ki si jih izberemo sami in so individualne. S takšnim urnikom delo opravljaš sproti in lažje slediš predavanjem, katerih snov je zelo povezana. Z nami ravnajo zelo dobro, vse stvari, ki jih potrebujemo, imamo na voljo v eni zgradbi, ki je namenjena športnikom. Svoje delo tako lažje opravljamo. Imamo tudi posebnih 8 ur na teden, ki jih moramo opraviti kot ‘study hall’, kjer se učimo in delamo sproti.

Pred odhodom čez lužo so bili tvoji študijski cilji zelo visoki. Vpisala si fizioterapijo, da bi lahko kasneje nadaljevala študij medicine ali stomatologije?

Res sem imela v mislih fizioterapijo, vendar sem šele v Ameriki izvedela, da program ne šteje kot ‘undergraduation major’, zato sem vpisala nutricizem, kar mi bo pomagalo za ‘grad school’.

oder4

Kakšne so tvoje prve študijske izkušnje? Je res tako zahtevno?

Če se hočeš vpisati na medicino ali stomatologijo, morajo biti tvoje ocene zelo visoke. GPA se šteje nekje med 3.5 – 4.5, kar pomeni skoraj same ‘A’ oziroma pri nas same desetke. Težko je primerjati študij tukaj in doma, ker je tu povsem drugače zastavljen. Študenti se borimo za res visoke ocene, pri tem pa nam seveda pomagajo tudi profesorji.  Če potrebujmo kakršnokoli  pomoč pri snovi ali če imamo kakšna vprašanja, nam z veseljem pomagajo, hkrati pa poskušajo narediti snov čim bolj zanimivo in razumljivo. Kljub vsemu je še vedno potrebnega veliko odrekanja.

Kako izgleda tvoje študentsko življenje, vsakodnevna rutina?

Moj urnik je zelo natrpan in naporen, vseeno pa je prilagojen tako, da mi omogoča dobro plavanje in uspešno opravljanje obveznosti v šoli. Moja vsakodnevna rutina je sestavljena iz plavanja, fitnesa, dveh ur ‘study halla’, predavanj in določenih skupinskih aktivnosti.

Tukaj je urnik zelo dobro razporejen, jemlješ po štiri ali pet predmetov na semester in sproti obdelaš celoten predmet. Izpiti potekajo med semestrom, tako da imamo po dva ali tri izpite na semester in prav tako ‘final’oziroma zaključni izpit. Zelo jasno je zastavljeno, kateri predmeti so potrebni za smer, ki jo izbereš, zato si predmete izbiraš sam, kakor želiš, s tem pa si lahko nekatere stvari tudi olajšaš. Predmeti so zelo dobro usmerjeni v ‘major’, torej v glavni predmet, prav tako pa rabiš tudi nekaj ‘general classes’ oziroma splošnih predmetov, s katerimi pridobiš tudi nekaj splošnega znanja.

oder3

Do zdaj so imeli slovenski plavalci različne izkušnje s študijem v Ameriki. Damir Dugonjič si je zaradi tamkajšnjega načina dela rešil kariero, Sara Isakovič pa je vrhunsko plavanje potisnila na stran in zablestela v študiju. Kakšen izzid bi si želela zase?

O svoji prihodnosti sem kar veliko razmišljala. Glede na to, kako dobro se počutim v šoli trenutno in kako rada se učim, bi si želela zablesteti v študiju in biti sprejeta na dobro ‘grad school’, vendar je že od nekdaj moja prva ljubezen plavanje. Pomeni mi zelo veliko in glede na program tukaj, mislim, da lahko naredim veliko iz sebe in iz moje kariere. Zato sem razmišljala, da bom morda po dokončanem štiriletnem študiju potisnila šolo na stran in kakšno leto samo plavala. Po tem se imam še vedno čas vpisati v ‘grad school’, saj si tega zares želim in vem, da nikoli ni prepozno, ker se ljudje z vsakim dnem učimo nove stvari. Bomo videli, kam me bo popeljala prihodnost, za zdaj lahko samo sanjam in poskušam svoje sanje s trdim delom uresničiti.

Boš v nasprotnem primeru zelo razočarana?

Sem oseba, ki je zelo hitro razočarana, ampak čez štiri leta bom imela opravljeno šolo s poklicem in mislim, da si bom lahko našla dobro službo z njo. Bomo videli …

Si se pred odhodom pogovorila s katerim slovenskim plavalcem, ki ima izkušnje čez lužo? So te ti nasveti dobro pripravili na tamkajšnji način dela?

Seveda, pogovarjala sem se z veliko osebami. Damir Dugonjič mi je na podlagi svojih izkušenj zelo dobro svetoval. Poskušala sem si namreč ustvariti sliko, kako bo, ko bom prišla, kaj bom vpisala in kako si bom ustvarila življenje tukaj. Mislim, da sem prišla kar pripravljena, vseeno pa je malo drugače, kot sem pričakovala. Če pa bi se morala še enkrat odločiti, se ne bi nič drugače. Prav tako pa sem prejela nekaj nasvetov o plavanju in načinu dela – kako je plavanje tukaj obravnavano kot ekipni šport. Vse to zdaj živim in je res.

Nedolgo nazaj si se udeležila ameriškega študentskega tekmovanja NCAA v Minneapolisu in na prvem tovrstnem tekmovanju v finalu osvojila šesto mesto na 1650 jardov v prosti tehniki. Si bila zadovoljna z doseženim rezultatom?

Rezultata sem bila zelo vesela, prav tako pa je bila zadovoljna moja ekipa. Ta izkušnja je bila nepozabna. Celotna ekipa je stala ob robu bazena in navijala zame, ko sem plavala, videla sem, kako so v mislih z mano in kako mi želijo samo najboljše. To me je samo še bolj gnalo naprej v moji ‘dirki’ z drugimi puncami. Ko sem prispela v cilj, sem bila zelo zadovoljna, kajti izboljšala sem moj rezultat iz prejšnjih tekmovanj in cela ekipa se je veselila z mano. ”I was really proud to be a wildcat”.

Torej te jardski bazeni, ki so še krajši od naših 25 m bazenov, ne ovirajo pri delu?

Na jarde se še vedno privajam in ne kaže mi tako slabo. Preden sem prišla, sem bila zelo slaba v obratih, ki so v tako kratkem bazenu bistvenega pomena. Nekaj stvari sem že popravila, izboljšati moram še nekaj detajlov in menim, da lahko še napredujem.

Se tamkajšnja študentska tekmovanja še v čem razlikujejo?

V Sloveniji tovrstnih študentskih tekmovanj sploh ni. Najbolj mi je všeč, da celotna ekipa deluje kot eno. Vsi spodbujamo drug drugega in delamo v tej smeri: ”Ne samo, da bomo sami dobri ampak, da bodo drugi dobri ob nas.” Mislim, da se v tem slovensko plavanje zelo razlikuje od ameriškega.

Pogrešaš svoj domač kraj, družino, prijatelje?

Seveda, posebej pogrešam svojega trenerja pri Fužinarju, vse prijatelje in družino.

Kdaj in za koliko časa se vrneš v Slovenijo ?

Domov prihajam že 15. maja, ostala bom do pričetka naslednjega šolskega leta. Kajti omogočili so mi možnost opravljanja ‘online’ predmeta. Po teh treh mesecih v Ameriki se še posebej veselim dobre mamine hrane, ki me bo pričakala doma.

Torej s hrano in prehranjevalnimi navadami v Ameriki nisi preveč zadovoljna ?

Ne, prevladuje namreč slavni ‘fast food’, zato si poskušam čim več skuhati doma. Kolikor mi seveda obveznosti dopuščajo.

Ali so tvoja pričakovanja glede Amerike v teh treh mesecih izpolnjena?

Za zdaj mi nič ne manjka. Tukaj uživam, res je lepo. K temu seveda pripomore lepo vreme, moje dobro plavanje in uspešno opravljanje šolskih obveznosti.

Kakšna je nacionalna struktura tvojega razreda? So te lepo sprejeli? Si se že navadila na delovanje v angleškem jeziku?

Angleškega jezika me je bilo najbolj strah, saj v srednji šoli nisem ravno blestela. Ampak tukaj mi gre angleščina zelo dobro, sploh si nisem mislila, da lahko dosežem takšne ocene pri tem predmetu. V razredu imam še dve Slovenki, dva fanta iz Južne Afrike, Havajev in Avstralije. Pa tudi ekipa me je zelo dobro sprejela. Vsi imamo enak cilj, biti najboljši.

Tvoji plavalni cilji za prihodnost?

Moji plavalni cilji so bili vedno zelo visoki in upam, da bodo takšni tudi ostali. Želim postati vsak dan boljša in mislim, da lahko z delom tukaj zares postanem. Moj cilj je uvrstitev med prve tri na NCAA prvenstvu, kar pa vem, da bo zelo težko, saj je konkurenca zelo močna. Prav tako si želim uvrstitve na naslednje OI in seveda dobrih mest na EP in SP.

 

3252 Total Views 4 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.