Glavna nagrada – zaposlitev!

Razprodaja mladih ali ko prva zaposlitev postane resničnostni šov

Če po eni strani služb za visoko izobraženo delovno silo v Sloveniji ni, po drugi strani očitno biznis resničnostih šovov cveti. Visoko intelektualna (brezposelna) delovna sila, ki vsak večer z domačega naslonjača spremlja psihološko zelo zahtevna bližnja srečanja udeležencev resničnostnih šovov, ki vsak na svoj način zasleduje razcvet svoje kariere, je še neizkoriščen biser delovnega trga. In zakaj ne združiti moči in se reševanja brezposelnosti mladih v Sloveniji (ta je med mladimi v starosti od 25 do 29 let mimogrede marca letos znašala 13,5 %! Seveda brez fiktivnih študentov in drugih mladih, ki jim študij podaljša obdobje navidezno brezskrbnih študentskih let) reševati povezano? Tako povezano, kot se naša ministrstva še niso znala povezati! Recept za reševanje brezposelnosti mladih se torej skriva v šovu!

Recept za reševanje brezposelnosti mladih se torej skriva v šovu!

Predstavljajte si naslednje: Zavod za zaposlovanje izbere 10 mladih. Zapremo jih v poslovni prostor, postavimo jim problemsko nalogo in čakamo, kaj se bo zgodilo (Boccaccieva največja uspešnica je vendar tudi temeljila na enakem principu: 10 svojih junakov je zaprl v hišo in jim naložil pripovedovanje zgodb. A oni so bežali pred kugo! In bili smo v 14. stoletju.). Visoko motivirani kandidati se na izziv seveda odzovejo (Glavna nagrada je vendar zaposlitev – v Sloveniji skoraj tako redka dobrina, kot je kisik na Marsu!).
Do tu nič pretirano čudnega. Da kandidati za delovno mesto opravljajo določene preizkuse, je popolnoma normalno ali celo zaželeno (razen za nekatere naše poslance in druge z listinami visoko kvalificirane kadre, ki so že v preteklosti in očitno bodo tudi v prihodnosti uspešno (za)vozili našo Slovenijo).

Pa vendar. Predstavljajte si, da bi se potegovali za delovno mesto in nestrpno čakali na odgovor, ki bi utegnil spremeniti vaše življenje vsaj za naslednje leto, če morda ne za vedno. Običajno tak odgovor čakamo kar doma oz. poskrbimo, da je naš telefon pripravljen na pomemben klic. Pa tudi to čakanje v domačem okolju ni ravno prijetno. Gre vendar za mejnik, ki bo določil, ali bom v naslednjem letu lahko plačal položnice, morda se končno odselil v podnajemniško garsonjero ali z lažjim srcem obljubil otrokom oddih na morju.

Pa poskusite si predstavljati še bolj moderno različico sprejetja kandidata med delovno osebje: ob razglasitvi delodajalec povabi celo RTV! Po uvodnem nagovoru mlada blondinka prinese direktorju zaprto ovojnico in … (zvok bobnov) … po desetih sekundah večne tišine … iz ovojnice potegne napis z imenom in priimkov srečneža.

Predstavljajte si tudi, da tak odgovor skupaj z ostalimi kandidati, dočakate kar v pisarni potencialnega bodočega delodajalca. Kandidati nestrpno sedite na stolih, se nasmihate vašim ‘sovražnikom’, o katerih seveda mislite samo najboljše (a te službe si ne zaslužijo bolj kot vi) in čakate, da bo sodnik izrekel sodbo. Pa poskusite si predstavljati še bolj moderno različico sprejetja kandidata med delovno osebje: ob razglasitvi delodajalec povabi celo RTV! Po uvodnem nagovoru, ki seveda opeva motiviranost današnje mladine in vseh kandidatov, izmed katerih je bilo težko izbrati najboljšega, mlada blondinka prinese direktorju zaprto ovojnico in … (zvok bobnov) … po desetih sekundah večne tišine … iz ovojnice potegne napis z imenom in priimkov srečneža.

Celoten zapis preberite v novi številki Replike, ki jo najdete pri prodajalcih časopisov.

Piše: Nancy Vidmar | Foto: Kit