Prekerci vseh dežel, združite se!

Nov (nevaren) družbeni razred

DSC_1625

Prekeren ali prekaren? (precarity, Prekarisierung, precariedad, précarité …)

LovecPiše Rudi Lovec

V našem besednjaku se vse bolj pojavlja izraz prekerno delo, včasih tudi prekarno delo. Uporabljamo ga za negotovo, nestalno delo, odvisno od volje drugih, ki se lahko kaj hitro konča, napovedano ali nenapovedano! To so denimo dela za določen čas, honorarna dela, študentsko delo, sezonska, občasna ali začasna dela, na poziv, dela po pogodbi, pa tudi vsiljene samozaposlitve oz. sp-ji …

Morda porečete – pa saj je dandanes že skoraj sleherno delo negotovo, tudi delo za nedoločen čas. Torej sama časovna negotovost še ne definira pojma prekernosti. Zanj so značilni še številni drugi pojavi, za zaposlenega oz. delavca dodatno boleči, saj mu praviloma ne pripadajo skoraj nobene pravice iz dela, ne plačilo za prevoz na delo, ne malica, tudi dopust ne, nihče mu ne plačuje zdravstvenega ali pokojninskega zavarovanja, morebitnega bolovanja, da ne govorimo o porodniškem dopustu. Še za limit na banki morajo moledovati, tudi čisto navadno potrošniško posojilo je nedosegljivo, kaj šele stanovanjsko. Toda tudi to še ni vse: pogosto delajo na petek in svetek, brez urnika, pa še s svojimi lastnimi delovnimi pripomočki in opremo – skratka, večina stroškov, ki je povezana z delom, so breme ‘prekerca’. Posameznik tudi nosi vse tveganje svojega početja.

DSC_1636

Prav v tem se začenja druga, še bolj tragična dimenzija pojma prekernosti – zavedanje, da jih okolje ne jemlje kot resne, zanesljive, vredne zaupanja. Sčasoma se pojavljajo značilna travmatska osebnostna stanja – načeta samopodoba in samozavest … značilna pač za marginalne in druge ranljive skupine. In najhuje – če beseda prekernost res izhaja iz latinskega glagola precor (molim), kot menijo nekateri, potem je njen semantičen značaj takorekoč travmatičen – biti prisiljen prositi in moliti, da bi obdržal službo!

Vendar pa se večina jezikoslovcev, ki so se prekernosti posvetili (denimo Elena Kobal, Amanda Saksida in Franc Marušič z Univerze v Novi Gorici), nagiba k drugačnemu izvoru besede – iz latinskega (in posledično italijanskega) pridevnika ‘precario’, ki ga prevajamo kot ‘negotov’, ‘nestalen’ oz. ‘začasen’.

Uporabo pojma prekeren so odkrili tudi v nekaterih filozofskih tekstih, vendar ne v povezavi z delom, pač pa pri ontoloških dilemah – tudi v tem primeru v smislu začasnosti oz. nestalnosti.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa razlage izrazov ‘prekeren’ ali ‘prekariat’ tedaj niso našli, kar kaže na to, da sta bili besedi v času pisanja SSKJ-ja obrobni in si nista ‘zaslužili’ mesta v slovarju. So pa besedo ‘prekeren’ našli v Besedišču slovenskega jezika, ki je dejansko seznam besed, ki jih sestavljalci SSKJ-ja zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso vključili v glavni slovar. Vsaka nova beseda potrebuje čas, da jo ljudje spoznajo in začnejo uporabljati, gospodarska kriza in stanje na trgu dela pa je ta postopek še precej pospešila, saj so se iz pridevnika oblikovali tudi samostalniki (prekariat, prekerci) …

DSC_1614

Prav na tej točki pa se pojavi dilema iz naslova prekeren ali prekaren, če se je pri prekariatu uveljavil A, pri prekercih pa E. Najbrž je odločila naša navezanost na angleške izraze – iz osnovnega pridevnika precario so svetovni jeziki v tvorbo novih besed logično povzeli črko A – Prekarisierung nemško, precariedad špansko, précarité francosko – v teh jezikih se A izgovarja kot A, le v angleščini (precarity) se A bere kot E in od tu očitno prekernost in ne prekarnost (kot jo, mimogrede, striktno zapisujejo Hrvati).

Morda gre slovenski uporabi z E na mlin tudi to, da beseda ‘prekaren’ na veliko presenečenje v SSKJ že obstaja – vendar z nekoliko drugačnim pomenom – prekaren prekáren  -rna -o prid. (ȃ) zastar. težaven, mučen: spravil ga je v prekaren položaj. Je pa v obeh primerih konotacija negativna in pomen morda celo podoben – v smislu ‘negotov’ in ne toliko ‘začasen’. Prav kot ‘negotov’ (negotove oblike dela) pa se danes v slovenskem novinarstvu vse bolj uporablja kot nadomestilo za ‘tujko’ prekeren, pa čeprav slovenska beseda ‘negotov’ ne nosi s seboj toliko negativističnega naboja kot ‘prekeren’. Jezik kot živ organizem bo pri uporabi vseh teh izrazov nedvomno ubral svojo pot, če pa mu bodo jezikoslovci zgolj sledili ali pa mu tudi v tem primeru skušali nadeti uzde, pa je seveda drugo vprašanje. Bolj kot zaradi jezikoslovskih dilem pa je za sedanjost in bližnjo prihodnost pomembna širša družbena, sociološka in celo politična dimenzija pojma prekernosti.

Ta pojem se je v slovarjih postindustrijskih družb začel pojavljati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja in naj bi se v glavnem uporabljal za mlade generacije, v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih, vendar se je s globalno krizo hitro razširil tudi med starejšimi …

DSC_1639

Poznavalci trdijo, da je prekernost produkt neo – oz. ultraliberalizma. Trdijo, da je posplošena prekernost spodkopala pogajalsko in politično moč sindikatov in levih političnih strank, v kolikor se že prej niso zlizale z neoliberalizmom in se ne borijo več dovolj proti zmanjševanju obsega socialnih pravic, ki so vezane na delo. Zato so nepovezani, nesolidarni in neorganizirani prekerci lahka tarča delodajalcev in njihovemu izsiljevanju.

Kajti prekerci niso samo nekdanji pripadniki klasičnega delavskega razreda, ki so ob deindustrializaciji izgubili službo in se težko prebijajo skozi življenje, tudi visoko izobraženi ljudje težko najdejo stabilno delo – oboji pa delijo isti občutek brezperspektivnosti, izključenosti iz družbe, nezaupanja v politični sistem, pa tudi jezo in gnev. V bistvu lahko danes med prekerci pristane kdorkoli, le redki so zaščiteni. In čeprav so v tem konglomeratu pripadniki različnih slojev, delijo vsaj podobno usodo.

Zato je Britanski profesor Guy Standing prekerce celo označil za nov družbeni razred v nastajanju, če več, pritaknil mu je tudi pridevnik ‘nevaren’. Meni namreč, da so v svojih frustracijah in z občutkom, da se jim dogaja krivica, ‘hitro vnetljivi’, pa tudi lahka tarča ekstremnih politikov, ki bi jih ščuvali proti denimo priseljencem, češ da jim kradejo službe, pa čeprav so prav ti priseljenci praviloma žrtve raznih oblik prekernega dela. Standing je prepričan, da lahko novonastajajoči razred povzroči resne probleme, destabilizacijo družbe. Da se prekerci že zavedajo sami sebe, kažejo zametki novih organizacijskih oblik oziroma vse bolj glasni pozivi k oblikovanju novega in drugačnega načina sindikalnega, družbenega oz. političnega boja. Celo pri nas že lahko na spletu zasledite naslove kot Prekerni osir, prekernost@gmail.com.

Zato Standing kot enega od ukrepov predlaga državam, da uvedejo enako minimalno plačilo za vse, ki nekaj delajo (podobno kot imajo v Avstraliji enake pokojnine, ne glede na dolžino delovne dobe).

Povezave med nezadovoljnimi delavci, ki bi jih povezali in povedli nezadovoljni intelektualci, pa si ne želi nobena vlada in kaj bi bilo v tem trenutku za kapital bolj zloveščega, kot rdeča zastava z napisom: Prekerci vseh dežel, združite se!

2595 Total Views 4 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.