Pink Panker: Panku ni nič sveto

‘Kdo so fantje, ki jim SAZAS puši kurac?’

Piše Maja Miloševič, foto Jakob Helbel

Roza barva – asociacija na barbike, princeske ter svet, kjer vsi živijo srečno do konca svojih dni. Potem pa se pojavi skupina Pink Panker (Litija), ki brez zavijanja v celofan, cenzure in pravljičnih prispodob, vrže bombo proti sistemu, policiji, cerkvi, kapitalu …

Upor, revolucija, SAZAS puši kurac, razbili bomo golazen, so fraze in naslovi, ki se pojavljajo v vaših besedilih. Anže Grm, kaj pa je tisto glavno sporočilo, ki ga skozi glasbo želite sporočiti svetu?

Predvsem to, da je nekaj narobe (smeh). Slabost naših besedil je mogoče ta, da so nastrojena. Mi brez cenzure povemo, na primer kristjanom, da so zapeljane ovce. Resnica, ki direktno ruši prepričanja ljudi, redkim prinese nova spoznanja, večini samo zažene ego, ki se manifestira v obrambo brez napredka.

Rekel si, da želite sporočiti, da je nekaj narobe s svetom? Kaj je tisto, kar vas zmoti?

Hehe, vse! Ekonomska, družbena, moralna kriza … Najboljše, če pogledava kar po komadih.

Za komad SAZAS smo se odločili, ker nas omejuje petsto na uro. Zakaj bi dajali SAZAS-u, če igramo svoje komade, svojim ljudem in se sami zmenimo za plačilo. Vem pa, da nas bodo prej kot slej pritisnili. Mislim, da je njihova glavna naloga zaviranje kulture in da so čisto navadni ‘drekomešalci’.

Ko smo sestavljali ploščo, smo ugotovili, da imamo zgodbo. Z začetnimi komadi samo opozarjamo. Naslednja faza je akcija, revolucija. Zadnja faza pa vojna in propad, ko smo že totalno v ‘pizdariji’.

Torej, kdo ste Pink Pankerji?

Andraž Grm (vokal), Rožle Kisovec (kitara), Anže Grm (kitara), Jure Likar (bas), Uroš Dobčnik (bobni).

Kaj pa, ko ugasnejo odrske luči? Kdo so takrat Pink Pankerji?

Smo ekipa različnih osebnosti z enakimi cilji in podobnimi pogledi. Ujeti v produktivno pank simbiozo. Smo kritični, sprašujemo se, dvomimo in želimo, da bi to izvajali tudi ostali. Gre namreč za osnovne intelektualne napore.

Novo leto, nov pevec, nove zmage. Kaj prinaša?

Prejel je težko štafeto in nas iz dneva v dan bolj preseneča. V bodoče se nadejamo predvsem novih možnosti, ki se ponujajo z novim članom.

Plošča? Kdaj bo?

Predvidoma konec pomladi.

Naslov plošče?

Pastirske pesmi.

Zakaj Pink Panker? Kaj ima roza barva s pankom?

Prav nič in vse. Saj to je pank, upor na vseh področjih. Mi smo pač pink.

Zakaj pank? Kaj vas privlači pri tej zvrsti?

Pank smo odkrili že zelo zgodaj. Privlači nas udarnost, direktnost, intelektualni del in kompleksnost znotraj okvirov preproste fasade. Glavna lastnost pa je svoboda, ki jo ponuja. Panku ni nič sveto, od papeža, preko politikov, do samega posameznika v družbi. Karkoli zaudarja po krivici, si zasluži naš posmeh in prezir, postavljen na vidno mesto, vsem na ogled in mogoče komu v razmislek.

Kje vadite? Koliko vadite?

V grajskem dvorcu blizu Litije. Dobivamo se dvakrat na teden. Zgradbo, ki je nekoč predstavljala moč peščice nad večino, zdaj že tretje desetletje prežema glasba, saj je grad ponudil zatočišče številnim skupinam. Ko se zgodovina ponovi, bodo mogoče novi pankerji vadili v današnjem parlamentu (smeh).

Kaj misliš o ‘alter sceni’ v Sloveniji? Je močna?

Obstaja, vendar ne cveti. Po eni strani gre današnji ‘alter’ v nam nerazumljive ekscese (‘noise, hipsterija’). Na drugi strani so tu komercialni izvajalci, ki poneumljajo maso, ter močni mediji, ki to neumnost producirajo. Metelkova se draži, že dolgo ni več javni ‘skvot’, postaja privatizirana. Prav tako se RŠ ukvarja bolj z modernimi tokovi kot pa s kvalitetno slovensko alternativo. Že res, da jim ni do nabiranja mase, ampak tu smo še ostali, ki imamo kaj povedati in letimo daleč stran od komercialnih cvetk. Res pa je, da znajo biti intelektualni, kritični, ‘z jajci’, sploh kar se tiče govornega dela.

Tako se občutek povezanosti, enotnosti, skupne lastnine, izgublja. Bendi se moramo zanašati predvsem sami nase ter skupaj iskati načine za efektivnejše prenašanje sporočila.

ZRSZ je vsak dan bolj poln. Brezposelnost je postala nova modna muha. Ste tudi vi moderni? Kako se spopadate s problemom, ki muči vse več mladih?

Trenutno delajo vsi razen mene, ampak na raznorazne pogodbe, od avtorske naprej. Mislim, da ima edino en član redno zaposlitev.

Delaš in delaš, na koncu pa nimaš nič. Če bi imel kaj od tega, potem bi bili vsi zadovoljni. Tako pač je, v sužnjelastništvu.

Svet stoji na mladih. Kje pa, po tvojem mnenju, stojimo mladi?

Stojimo na nejasni sedanjosti. Zgodovina je izkrivljena. Kje je prihodnost, ki so nam jo obljubljali in prodajali učitelji ter starši skozi leta šolanja?

Po drugi strani pa te v točno določeno prihodnost sili družba s svojimi tradicionalnimi poželenji, ki trenutno niso dosegljiva za večino.

Tako, v času negotovosti vidim obdobje, v katerem se bodo norme in vrednote preoblikovale. Čas, ko bodo/bomo mladi poskrbeli za alternativne rešitve in posledično boljšo družbo.

Kaj bi sporočil, tistim, ki vodijo našo državo?

Hm, ne vem, kaj bi jim rekel. Durex lubrikant je najboljši, naj se ga držijo!