Milan Mrđenović: Veganstvo je v svojem bistvu povezano s filozofijo nenasilja

Samooskrba kot glavna osnova naše neodvisnosti

Foto Žiga Ostaševski

Foto Žiga Ostaševski

aljaž verhovnik, velika slikaPiše Aljaž Verhovnik

Milan Mrđenović prihaja z Raven na Koroškem. Ljudje ga poznajo tudi s spletnega portala Youtube, kjer na kanalu ‘Presna pot’ objavlja svoje izkušnje o presni prehrani in nasploh veganskem načinu življenja. Ukvarja se z raznovrstnimi aktivnostmi, najraje pa hodi v naravo in se ukvarja z vrtičkarstvom. Njegova največja ljubezen so knjige, predvsem zgodovinske, glede na to, da je po srcu in kmalu tudi po profesiji zgodovinar. Svoj čas najraje preživlja na odprtem. Rad je v stiku z ljudmi, zato veliko časa preživi na socialnih omrežjih, kjer poskuša čim več ljudi spodbuditi in motivirati za pozitiven način življenja, kar po njegovem veganstvo tudi je. Redno tudi skrbi za svojo telesno aktivnost in ne mara poležavanja. Je odprtega duha in se veseli novih izkušenj v življenju.

Kakšno alternativo lahko predstavljamo mladi danes za našo bodočnost?

Žal bomo morali marsikaj spremenit v svojem življenju, če bomo želeli biti resna alternativa. Jaz vidim alternativo v zaupanju do naše prihodnosti. Glede na to, da bo naša generacija precej garala, da se popravi škoda iz preteklosti, bi lahko bila naša alternativa skrb za zdravje in naravo, če seveda želimo imeti kvalitetno življenje. Mislim, da je alternativa odvisna od ozaveščenosti posameznikov. Preveč smo zaprti vase in premalo sproščeni, torej je alternativa tudi v odprtosti in sproščenosti, kar je definitivno naša prihodnost in tudi prednost. Mladi, ki bodo zdravi in aktivni, bodo bolj učinkoviti delavci od nezdravih in neaktivnih.

Zadnje čase se ukvarjaš s ‘Presno potjo’. Kaj je to? Od kod ideja?

‘Presna pot’ je moj osebni projekt, ki je posvečen zdravemu življenjskemu slogu. Na Youtube nalagam svoje video dnevnike, kjer delim svoje izkušnje in nasvete za zdravo življenje. Zaradi slabega stanja v družbi se raje ukvarjam s pozitivnimi motivacijami, ki me vlečejo naprej. ‘Presna pot’ mi je razširila obzorja razmišljanja. Ukvarjanje s tem, kaj je zdravo in dobro za človeka, je bolj koristno od jamranja in iskanja izgovorov in krivcev, zakaj je okoli nas vse tako slabo. Vsak človek se mora najprej sam urediti, če želi drugim pomagati. Delam ravno na tem – na druge poskušam vplivati preko svojega osebnega zgleda. Mnogim sem že veliko pomagal, kar me izredno veseli. Skratka, ‘Presna pot’ je neke vrste hobi, ki pa je koristen tudi za druge.

Glede na izkušnje, kakšen način življenja se ti zdi dober in zdrav?

Zame najbolj zdrav način prehranjevanja je povezan z rastlinsko prehrano, ki temelji na sadju, oreščkih in nekaj malega zelenjave. Presni hrani dajem prednost predvsem zato, ker se telo neverjetno hitro regenerira in ponudi več energije in dobrega počutja. Vsem ljudem definitivno priporočam, da za nekaj časa poskusijo uživati polnovredno rastlinsko prehrano, ki vključuje veliko svežega sadja in ostalih rastlinskih živil, ki so jim pri srcu. Tudi če je potrebno jesti kuhan krompir, riž, ajdovo kašo in testenine, je to še vedno boljša izbira, kot živalski ali kakšni drugi predelani izdelki. Osebno se jih ne izogibam zato, ker so nezdravi, pač pa ker so zame moralno sporni. Zaradi tega sem tudi postal vegan.

Deloval si tudi v društvih, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano. Meniš, da so ta društva s svojimi aktivnostmi zanimiva za širše množice ljudi?

Večina ljudi, ki prvič sliši za vegetarijanska in veganska društva ter druga društva, ki se ukvarjajo z zaščito in proti mučenju živali, zmotno mislijo, da so to društva oz. ljudje, ki se na prvem mestu ukvarjajo samo s prehrano. Bistvo vegetarijanskih – v mojem primeru veganskega društva – je v tem, da se ukvarjamo z ozaveščanjem ljudi, da ubijanje živali, ki imajo oči in obraz, niso naša zabava in niso naša hrana, temveč nekaj, kar je treba spoštovati in sodi v naravo, kjer ne bi smelo biti podvrženo kakšnemu brezobzirnemu izkoriščanju ali celo mučenju. Rastlinska prehrana je samo posledica takšnega razmišljanja. Takšna društva so zelo zanimiva tudi za širše množice ljudi – da spoznajo bistvo takšnih načel. Menim, da so danes pomembna, saj živimo v družbi, ki praktično ne sledi nobenim vrednotam. Zato je  dobro, da ljudje posvečajo svoj čas in energijo zadevam, ki jim pomagajo razširjati zavest in področje njihovega delovanja. Za enkrat pa še nimamo društva, ki bi se ukvarjalo samo z zdravo prehrano. Skušali smo sicer vse skupaj združiti v neko smiselno celoto, ampak nam to žal ni uspelo.

Imaš kdaj občutek, da so vegani včasih s svojo ‘ideologijo’ nekoliko preagresivni do tistih, ki to niso?

Včasih res tako izpade. Žal poznam nekaj primerov takšnega obnašanja, ampak sodim, da gre večinoma zgolj za reakcije na posmehovanje drugih. Osebno sem mnenja, da je treba svoje stališče razložiti na prijazen in strpen način ter samo, če nas kdo vpraša. Vsiljevanje za vsako ceno vedno pripelje v konflikte. Po drugi strani pa se večina ljudi počuti užaljene, če jim predočimo argumente, zakaj je uživanje živalske hrane nezdravo. Mnogi so preveč čustveno navezani na svojo hrano in mislijo, da jim poskušamo vzeti njihov kos mesa. Naši nameni niso slabi, morda imajo nekateri samo slab pristop.

Bi veganski način življenja doprinesel k večji stopnji zdravja med Slovenci?

Definitivno. Čeprav je treba poudariti, da so lahko tudi vegani nezdravi, če se prehranjujejo s predelano in preveč masno hrano. Danes nam trg ponuja več vrst različnih veganskih izdelkov, ki so lahko dobra popestritev, kar pa še ne pomeni, da so taka živila tudi zdrava. Če je nekaj rastlinskega, še ne pomeni, da je absolutno zdravo. Še enkrat bi rad poudaril –  veganstvo je v svojem bistvu povezano s filozofijo nenasilja, ki jo podpiram in ji tudi pripadam. Nekdo je lahko vegan in je čips ter pije kokakolo ali kadi cigarete. Eno je ‘ideologija’, drugo pa zdrava prehrana. Jaz težim k temu, da ljudje pojejo čim več zdrave hrane. Če bi ljudje pojedli več rastlin in manj mesa, rib, mleka, jajc in sira, oz. še bolje – nič od tega, potem bi lahko rekel, do je to bolj zdrav način prehranjevanja. Vsak korak v to smer je pravilen in koristen za človeka.

Kaj meniš o slovenski pridelavi hrane? Je imamo dovolj, smo samozadostni? Je ljudem vrtičkarstvo zanimivo, ali še vedno raje skočimo v trgovski center po zelenjavo?

 

Vsako leto boljše, ponudba vedno večja, saj je tudi povpraševanje po bolj domači in ekološki hrani visoko. Je pa res, da večina raje kupuje v trgovinah, ker eni nimajo časa, drugi pa nimajo primernega mesta za svoj vrt. Tretjim se pa zdi zelenjava in sadje v trgovinah bolj poceni. Slovenci smo drugače narod vrtičkarjev in tukaj nam gre kar dobro od rok. Več kot bomo pridelali za sebe, cenejša bo hrana, zato bi morali še kako delovati v tej smeri.

Se strinjaš, da je samooskrba države s hrano pomemben del suverenosti države?

Samooskrba bi morala biti glavna osnova naše neodvisnosti. Imamo dovolj rodovitne in najboljše zemlje za pridelavo zdrave hrane, vendar se večina kmetov raje ukvarja z živinorejo in pridelavo žit, ki služi kot hrana za živino. Zato imamo veliko zemlje, posejane s hrano, ki je sploh ne vidimo na krožnikih. Država pa tudi raje subvencionira živinorejo kot pridelavo sadja in zelenjave. Pri slednji je treba vložiti več dela, zato se s tem malokdo ukvarja. Slika se bo zagotovo spremenila – sadje in zelenjava nista le garant naše suverenosti, temveč predvsem našega zdravja in dobrega počutja.

In za konec najinega pogovora mi zaupaj še moto tvojega življenja?

Moj moto je delati in živeti za ljubezen. Ljubezen do življenja, ljubezen do ljudi, ljubezen do živali, narave, telovadbe, knjig, vrta itd. Skratka, rad se družim s pozitivnimi ljudmi, rad delam in mislim pozitivno,  čeprav je to v današnjem svetu težko. Ravno zato sem se lotil tega zahtevnega izziva. Vem, da mi bo uspelo. Želim samo, da uspe tudi vam.

 

2881 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.