Miha Murn – Michael Gregorjev Murn: Umetnost je tudi tam, kjer je ni

Svet brez ekscentričnosti je svet brez sprememb.

Murno foto 003

Foto Gregor Murn

 AnaZupan1Piše Ana Zupan

Miha Murn je mlad slovenski umetnik. Star je šele 19 let, pa ima za sabo že deset samostojnih razstav, štiri stalne razstave in več sodelovanj na skupinskih razstavah. Je študent fakultete za dizajn, sodeluje z podjetjem Phillip Morris International, sodeloval je že z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem in multimilijarderjem, podjetnikom Donaldom Trumpom in še bi lahko naštevala. Lansko leto je v Lizboni natisnil svojo prvo pesniške zbirko Mundo excentricidade poética – portugalski naslov, slovenska vsebina. Njegova misel z začetka je: »Svet brez ekscentričnosti, je svet brez sprememb.« Na zadnji strani pa piše: »Le drznost nam pokaže celoten svet.« In taka je ta drobna knjižica: drzna in ekscentrična. Tak pa je tudi on sam. Pozornost zbudi že s svojim izgledom; pri devetnajstih se oblači v srajco, kravato, suknjič in hlače – ne pozabi niti na kravatno iglo in manšetne gumbe. Ko sem ga prvič srečala, sem ga ogovorila z gospod, ker zgleda starejši. Pozornost pa ne vzbuja le njegova podoba, ampak tudi njegov umetniški vzdevek: Michael Gregorjev Murn. Angleško ime, ruski priimek in priimek znanega slovenskega pesnika – zanimiva kombinacija mednarodnih prvin.

Prepričana sem, da bomo zanj še slišali in bo zanimivo spremljati njegov umetniški razvoj. Njegovo pesniško zbirko in knjigo lahko kupite v SiTi Art Storu, njegov Atelje Art Murn najdete v Škofja Loki, pa tudi na spletu in Facebooku.

S čim vse se ukvarjaš?

Ukvarjam se z oblikovanjem vizualnih komunikacij, slikam, kiparim, oblikujem interierje, pišem pesmi in knjige, ukvarjam se s fotografijo in modnim kreiranjem … Sodelujem z znamko cigaret in z očetovim podjetjem Megagraf d.o.o., delam na različnih projektih, tudi z Lions klubi … Poleg umetnosti pa me zanimajo tudi druge stvari. Začel sem s predavanji, kjer ljudem predstavim pozitivno mišljenje, pogovarjamo se o tem, kako motivirati ljudi. S tem sem začel prek svoje knjige Umetnost uspeha. Sodelujem v različnih družbenih organizacijah. Začel sem v osnovni šoli, kjer sem vodil šolsko skupnost, otroški občinski parlament in otroški nacionalni parlament. Sodeloval sem v dijaški organizaciji Slovenije, sem predsednik Študentskega sveta Fakultete za dizajn, sem član Rotaract kluba Kranj … Zbiram starine, umetnine, knjige, znamke, kovance, vina in cigare. Zanimata me tudi restavratorstvo in militarija.

Kako si začel?

Umetnost me je zanimala, od kar pomnim. Pred devetimi leti sem se odločil, da odprem atelje. V kleti sem si postavil mizo in platno ter tako začel. Najprej sem se predstavil sorodnikom, potem pa me je to zmeraj bolj vleklo, zmeraj več časa sem vlagal v to. Hodili smo v Gradec k očetovemu kolegu, vsestranskemu umetniku. On mi je predstavil različne zvrsti, me učil … To je bilo odločilno. Od takrat me zanima vse, kar je povezano z umetnostjo. Moj oče, Gregor Murn, me je vpeljal v grafični dizajn. Veliko mi pomaga pri ateljeju in predstavil mi je veliko pravih ljudi.

Kaj je zate umetnost?

Imava čisto premalo časa in prostora v reviji, da bi ti to razložil. Na kratko: Umetnost je vedno nekaj več, kot si sploh lahko kdorkoli predstavlja. Je povsod. Tudi tam, kjer je ni!

Lansko leto si izdal svojo prvo pesniško zbirko Mundo excentricidade poética.

Ja, to je uvod v moje pesniško ustvarjanje. Vsebuje deset pesmi in deset grafik. Vse so družbenokritične, z osebnimi simboli in svetovnimi motivi. Vse hočem mednarodno zmešati in vsak naslov pesniške zbirke načrtujem v drugem jeziku. V pesmih, v naslovih, bi želel zavzeti čim več držav sveta, ker sem nor na potovanja. Zdi se mi, da tuji naslovi pesniških zbirk bolj pritegnejo bralca in ga po drugi strani malo zmedejo – ne ve, ali gleda tujo literaturo ali slovensko. Notri so seveda pesmi v slovenščini. Naslovi so v tujem jeziku tudi zato, da bi bilo vse skupaj čim bolj mednarodno.

Te vleče v tujino?

Vlečejo me predvsem velemesta. Slovenija je premajhen trg za umetnost. Tudi če pritegneš dovolj kupcev, mislim, da je v Sloveniji težje graditi na prepoznavnosti. Veliko je držav, ki bolj podpirajo kulturni napredek in mlade ustvarjalce. V velemestih se prepleta več kultur, veliko se dogaja, vedno je neka kapaciteta ljudi, ki jih lahko nekam povabiš, obvestiš … Vidim se v New Yorku, Londonu, Moskvi …

Kaj meniš o ‘begu možganov’?

Veliko je držav, ki podpirajo prihod tujcev, da pridejo delat, ker imajo neko znanje, ker so strokovnjaki … in dajo jim tudi temu primerno plačilo. Čisto logično mi je, da gre veliko intelektualcev iz Slovenije v tujino. Pri nas se, ne glede na to, da nismo tako bogata država, premalo podpira uspešne. Pri nas se podpira stvari, ki so zanič. Treba je investirati v dobro, v razvoj, v izobraževanje. Žal smo družba negativne selekcije in zatiramo dobro. A za tistega, ki uspe, porečejo, da je kradel … Ko si uspešen, imajo vsi veliko povedati o tebi …

Izdal si knjigo Umetnost uspeha.

Narejena je po osnovi Alighierijeve Božanske komedije. Devet koncentričnih krogov nebes predstavlja devet različnih področij življenja, ki jih povezujem skozi umetnost in svojo filozofijo. Naslovi poglavij najbolje povzamejo vsebino: Umetnost in človeška rasa, Bogastvo in zakon privlačnosti, Hedonizem in filozofija trenutka, Ideja in pogum za življenje, Genialnost in stil ekscentričnosti, Globalizacija in mobilnost sodobne družbe, Kapitalizem in iskanje bistva v življenju, Način življenja in abstrakten pogled na svet. To so teme moje knjige.

Omenil si tudi kreiranje in pripravo modne revije.

To me je vedno vleklo. Tudi to je področje umetnosti in rad bi ga spoznal, rad bi se ukvarjal z vso umetnostjo. Komaj čakam, da se pokaže priložnost za gledališče in film.

Za modno revijo sem se odločil, da vidim odziv ljudi na moje kreacije. To bo visoka antimoda – neuporabne, nenosljive kreacije. Bodo ekscentrične in ekstremne, na primer klobuk s premerom enega metra, pete, ki jih ne moreš obuti … Rad bi poudaril inovativnost v modi. Predstavil pa bom samo žensko modo. Poskušal bom predelati nekaj starih kosov in nekaj narediti čisto na novo. Ampak vsaka kreacija bo čisto drugačna – ne bodo se povezovale. Ne maram celostnega pristopa. Na ta način sem pripravil tudi razstavo grafik: vsa dela so bila zmešana, razmetana in v različnih okvirjih.

Družbeno si zelo aktiven: Rotaract, predsednik študentskega sveta …

Rad bi se vključil v večje dobrodelne organizacije. Hočem uspeti, nekaj zaslužiti, ustvariti, a ne samo zaradi sebe, ampak tudi zato, da bom lahko pomagal drugim. Če ne moreš preživljati sebe, potem težko pomagaš drugim, jim omogočiš lažje življenje. Morali bi biti bolj solidarni in si med seboj več pomagati. Pa ne samo poslati neki organizaciji 5 evrov, ampak iti do ljudi in jih naučiti. Če je to v Afriki, da greš tja in jih naučiš, kako pridelati hrano. S tem jim pomagaš, ker bodo oni lahko to znanje uporabljali naprej. Ne pa da enkrat v življenju pošlješ tja 10 kg hrane. V družbi moraš sodelovati proaktivno.

Kakšni so tvoji načrti  za prihodnost?

Kmalu bo izšla moja naslednja pesniška zbirka Canzoni per l’anima artistica (Pesmi za umetniško dušo) o delovanju modernega človeka. Notri bo 50 pesmi in grafik, trenutno iščem sponzorje za tisk in izdajo, ker bo, kot vse ostale, izšla v samozaložbi. Izšla bo knjiga Haijva Silassilla – manifest norega življenja. Predstavljala bo različna področja življenja skozi delo, užitek in ustvarjalnost. Pišem roman Kazan Veliki. Poskušam iskati tuje stranke: če si umetnik in hočeš nekam priti, potrebuješ kupce, ki so finančno neodvisni. V tujini jih najdeš več kot pri nas. Tudi tu je veliko ljudi, ki podpirajo umetnost, a je zaradi naše majhnosti vseeno težje.

 

4705 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.