Marius Ulozas – Denar izseljencev blažil socialno stisko v Litvi

Sama izobrazba tudi v Litvi še ne pomeni zaposlitve

m3 Foto Marcela Krničar Foto Marcela Krničar

Piše Gašper Andrinek, študent novinarstva, ki vidi priložnost predvsem v poročanju iz globalnih širin in nemirnih območij.

@Caspersek

gasper

 

Trimilijonska Litva ima 23 univerz

Z novim letom je šestmesečno krmilo Evropske unije Litva predala Grčiji. Za Litvo je torej uspešnih šest mesecev predsedovanja Evropski uniji. Litovska predsednica Dalia Grybauskaitė je predsedovanje označila za zelo uspešno – ob zaključnem poročilu je dejala, da so upravičili evropsko zaupanje z mnogimi pomembnimi sporazumi, ki so zagotovili finančno, gospodarsko in energetsko varnost Evrope.  Ob prevzemu predsedovanja so tej baltski državi namreč naložili kar težko nalogo – pripomoči k gospodarski rasti, da se Evropa izvleče iz gospodarskega mrtvila.

O trenutnem stanju v Litvi smo se pogovarjali z uglednim  litovskim političnim komentatorjem Mariusom Ulozasom.

Litva sodi med države, ki jih je ekonomska kriza leta 2008 najbolj prizadela. Imeli smo stabilno in razvijajoče se gospodarstvo. BDP je v letih 2002 – 2008 zrasel za 10 %. In potem nas je nenadoma zadela finančna kriza, katere posledice smo močno občutili, posebno srednji sloj. Litvo so prizadeli strogi varčevalni ukrepi, življenje se je precej poslabšalo. Na račun tega smo se celo šalili – da smo sedaj, ko smo dosegli dno, začeli celo kopati. Res smo mislili, da bo samo še slabše, vendar se je ustavilo. Zadnjih nekaj let se zdi, da je gospodarstvo spet na dobri poti. Stvari so nekako stabilne. Trenutno nimamo večjih težav, ampak bolj politične zagate.

V Litvi se dobro zavedate pomena samostojne države, saj je izguba suverenosti v 20. stoletju zaznamovala številne rodove.  Na kakšen način ščitite svojo suverenost?

V zadnjem desetletju je bil naš cilj predvsem ohraniti in povečati našo samostojnost. Posebno energetsko in ekonomsko. Zato smo tudi razvijali posebne energetske projekte za povezavo z nordijskimi državami. Povezali bi se radi tudi z Evropo, preko Poljske.

Na drugi strani se je iztekel desetletni sporazum z Evropsko unijo o prepovedi prodaje zemljišč tujim državljanom. Sklenili smo ga ob vstopu leta 2004, saj smo hoteli zaščititi svoje lokalne interese. Napoveduje se referendum, ali naj tujcem dovolimo kupovanje naše zemlje, kar lahko pripelje tudi do konfliktov z EU, saj smo se zavezali, da bomo po desetih letih to dovolili. Tako da ne vem, kako bo šlo.

Odnosi z Rusijo?

Zelo nazorno občutimo rusko politično moč, ki raste. Čutimo tudi gospodarske posledice, saj trenutno plačujemo najvišjo ceno za rusko nafto in zemeljski plin v Evropi. Rusija je tudi  prenehala uvažati litovske mlečne izdelke, ki jih imamo res veliko. To občutimo kot nekakšno blokado. Po predsedovanju EU je ena večjih ambicij nadaljevati evropeizacijo sporazumov z vzhodnimi državami. Želimo priti bližje k tem partnerskim državam. Toda, vidite, kaj se dogaja z Ukrajino …

Omenjate politične zagate – kaj imate s tem v mislih?

Politična situacija je vedno zanimiva. Namreč nimamo naravnih katastrof in za to potem poskrbijo politiki. Trenutno koalicijo vodi socialdemokratska stranka ‘Lietuvos socialdemokratu partija’, ki ima v javnosti največjo podporo. Drugo mesto v koaliciji pa zaseda laburistična ‘Darbo partija’. Naslednje leto imamo predsedniške in evropske volitve. Politična situacija bo v prihodnje kar vroča. Ampak volitve pridejo in grejo, navadni ljudje pa živijo naprej.

Čaka vas tudi najbrž zelo boleča reforma javnega sektorja …  

Imamo kar obsežen javni sektor, kar pomeni,  da je veliko ljudi odvisnih od državnega denarja. Prebivalstvo se stara, vse več ljudi dobiva pokojnino in druge socialne podpore, torej država pobere vse manj davkov. Ko smo se osamosvojili, smo imeli 3,7 milijonov prebivalcev. V teh mirnih časih smo izgubili skoraj osem sto tisoč ljudi, kar je posledica emigracije kot tudi negativnega naravnega prirastka. Javni sektor pa se ni nič zmanjšal, čeprav smo izgubili kar 25 odstotkov potencialnih davkoplačevalcev. Jasno je torej, da bo to ena težavnejših reform.

Kako gledate na mlade in njihov položaj v družbi?

Litovci smo večinoma precej pesimistični ljudje. Mogoče zato, ker nimamo veliko sonca tukaj na severu. Pri mladih pa opažam razliko – iz njih izžareva svetloba. In tukaj še vidim neko upanje za novo generacijo. Kot rečeno, je izseljevanje naša velika bolečina.  Prej so odhajali v Veliko Britanijo, Španijo in na Irsko, sedaj je nova smer  – sever, kjer je zelo močno gospodarstvo. Izseljevanje ni nujno samo slaba plat – saj so ti ljudje nazaj pošiljali denar, kar je nekoliko ublažilo socialni pritisk na državo, znižala se je tudi stopnja brezposelnosti. Posebno pri mladih je bilo kritično, celo 35 %, zdaj je ta stopnja nekje pri 22 %. Splošna brezposelnost pa se suče okrog 12 %, kar ni slabo.

Imate kar 23 univerz, od tega 14 javnih in 8 zasebnih. Za primerjavo – Slovenija ima pri milijonu manj prebivalcev tri javne in dve zasebni univerzi.

V Litvi imamo eno izmed višjih stopenj izobrazbe v EU, vendar imamo enako stopnjo brezposelnosti. To pomeni, da sama izobrazba še ne pomeni tudi zaposlitve. Krivo je seveda neskladje med željami in potrebami  – vsi bi bili radi odvetniki ali menedžerji, tako da okoli 48% študentov študira humanistične in družbene vede. Trg dela pa išče bolj tehnološke poklice.

Prihodnje leto naj bi uvedli evropsko valuto. Ste ji Litovci naklonjeni?

Litovci se v večini smatrajo za Evropejce. Nikoli ni bil problem, ker smo del EU. Ko se pogovarjaš z ljudmi na ulici, ti povejo, da ne zaupajo lokalnim politikom, vendar Bruselj je pa v redu. Ni tako kot v drugih EU državah, kjer vedno najprej okrivijo Bruselj in ne pometejo pred svojim pragom. Poskušamo reševati svoje težave, kar nam za enkrat uspeva. Imeli smo kar dramatičen padec gospodarstva. Vendar so nas pred kratkim zbrisali s seznama držav v krizi. Seveda, včasih je boleče, vendar moraš sprejeti ustrezne ukrepe, da se lahko ponovno pobereš.

 

770 Total Views 1 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.