Jernej Privšek – razumeti in živeti z vetrom … kajtanje

Iz Gradeža v Izolo v dobre pol ure

Marcela Krničar IMG_4545

Vse foto Marcela Krničar

Začetniki naj ne krotijo narave, ampak naj se raje z njo simbiozno zlivajo

saraKarba

Piše Sara Karba

Zadnja leta je na slovenski športni sceni vse bolj popularno relativno novo športno »čudo«, ki ga poznamo kot kajtanje. Vsak od nas je že kdaj poleti na morju v daljavi ali bližini ugledal kakšnega zmaja ali celo gručico zmajev, za katere se je izkazalo da so padala, ki za sabo vlečejo deskarje. Beseda kajtanje – kiteboarding’ označuje vožnjo s kajtom po različnih terenih. Kitesurfing se izvaja na vodi, snowkiting na snegu s snowboardom ali s smučmi in landboarding na travi ali podobnem terenu z mountainboardom. Enostavno povedano, če stojiš na deski in te zmaj vleče s pomočjo vetra, potem kajtaš. Kajtanje je v en šport povezalo nekaj različnih športnih panog. Vključuje elemente windsurfanja, surfanja, boardanja, wakeboardanja in jadralnega padalstva, če kajtaš po snegu ali zemlji pa še snowboardinga in skateboardinga. Priljubljenost kajtanja je začela strmo naraščati na prelomu tisočletja, ko so novi materiali omogočili izdelavo trpežnejših kajtov in se je varnost kajtanja zaradi vgrajenih varnostnih sistemov močno povečala. V lanskem letu je kajtalo že poldrugi milijon ljudi po vsem svetu.

Kaj rabiš: Kajt, desko, bar in trapez.

Pogoji za kajtanje: Dovolj vetra, prostrana vodna površina, obala brez dreves in skal (za začetnike še smer vetra in višina vode).

Kajtanje nam danes predstavlja Jernej Privšek: kajt šola KITESFERA, član PKRA (profesionalna kajtarska zveza) od 2005, rekorder v prečkanju Tržaškega zaliva s kajtom (Gradež – Izola =17 milj v 35 min, četrti najhitrejši Evropejec na vetrni pogon (2010), 7. najhitrejši kajter na svetu, nosilec slovenskega absolutnega navtičnega hitrostnega rekorda.

Nekaj let nazaj na dopustu na kajt plaži mi je eden od kajterjev povedal, da kajtanje ni le šport ampak način življenja. Se strinjaš?

Kajtanje je novodobni in trenutno zelo ‘in’ šport, zato v njem najdemo večino, ki kajta zaradi mode, ne pa zato, ker jo to dejansko navdihuje in bi ji predstavljala način življenja. Takih  kajtarjev je malo, zelo malo. V Sloveniji jih lahko preštejem na dve roki. Kajtanje se je rodilo v novodobni tehnologiji in se je kot tako tudi razvilo.

Kajtanja se z nekaj športne spretnosti in ustrezno opremo lahko na hitro nauči vsak, ki ima le kanček želje in volje. Ljudje kajtajo tudi v bazenih oziroma lagunah, kjer tiste prave moči morja in vetra sploh ne občutiš – kot bi kajtal v inkubatorju. Taki ‘kajterji’ nimajo niti osnovnega znanja o oceanografiji in meteorologiji, ki je za pravo kajtanje nujno. Kajtanje je predvsem šport za vsakogar in malo jih je, žal, ki jim to predstavlja način življenja. Nenazadnje to pomeni ogromno odrekanja, treniranja, kajtanje je treba razumeti in živeti z vetrom … res pa je tudi, da si tak način življenja lahko privošči le redkokdo.

Kdaj točno se je v Sloveniji sploh začelo kajtanje in od kod je prišlo?

 

Leta 1999 smo v Sloveniji začeli s kajtanjem jaz, Vili Breceljnik, Andrej Sporn in Stane Intihar. Nenazadnje niti nismo bili toliko za svetom, saj se je ta šport prvič pojavil v letu 1996. Spominjam se naših začetkov, kako smo se vsi nadobudni in adrenalina žejni kot samouki podali v vode polnih avanturističnih prigod. Vsekakor pa nas je pri teh začetkih skozi spremljala sreča – na srečo, saj smo prestali nešteto vratolomnih padcev. Tudi sama oprema ni bila na današnjem nivoju in če se ne bi razvijala, bi verjetno slovenske kajterje danes štel le na prste ene roke.

Koliko disciplin je znotraj tega športa in ali je kajtanje že v čakalnici, da postane tudi olimpijska športna panoga?

Kot v vseh športih tudi v kajtanju poznamo več disciplin. Svetovni pokal pa poteka v kategorijah hitrosti, prostem slogu, slalomu in regatnem tekmovanju. Trenutno kajtanje še ni uvrščeno med olimpijske panoge. Predvsem zadnja kategorija pa ima največ možnosti za uvrstitev na olimpijske igre, saj za izvedbo plova zadostuje že 6 vozlov (hitrost vetra).

Kot vsak šport tudi kajtanje zahteva določeno opremo …

Za začetek se moramo predvsem zavedati svojih psihofizičnih sposobnosti, bolje rečeno – svojih omejitev, saj zna biti šport ob neprimerni uporabi in nespoštovanju moči narave skrajno nevaren. Sicer pa potrebujemo le padalo, desko, pas, rešilni jopič, čelado in predvsem konstanten veter ter primerno plažo.

Glede na to, da je kajtanje v trendu … Za koga je to pravi šport in za koga ni?

Kot rečeno – prvo je zavedanje o svojih sposobnostih. Današnja oprema nam dovoljuje, da se s kajtanjem lako ukvarjajo prav vsi. Rad rečem, da je današnje kajtanje v primerjavi z našimi začetki, kot kajtanje iz naslonjača. Kajtajo lahko mladi, stari, suhi in debeli, čisto vsi, ki se imajo voljo naučiti tega lepega, z naravo povezanega športa.

Kam hodijo Slovenci najrajši kajtat? Imamo tudi v Sloveniji možnosti kajtanja? Najpogosteje obiskan je Egipt, je cenovno ugoden in nezahteven. Nekateri kajterji pa se odločijo tudi za bolj eksotične kraje kot so Črna gora, Južna Afrika, Malezija, Brazilija, Venezuela … V Slovenij sta edina primerna prostora za kajtanje samo na obali – Seča in Izola. Predvsem pa sta to destinaciji, ki nista primerni za začetnike. Za krajši kajtarski izlet pa sta primerni še bližnji italijanski mesti Tržič (Monfalcone) in Gradež, kjer sta veter in obala tudi bolj prijazna za začetnike.

Kakšno sporočilo bi poslal vsem svežim navdušencem kajtanja?

Predvsem naj spoštujejo svoje omejitve in psihofizične sposobnosti in naj se kajtanja ne učijo sami. Splača se reskirati par sto evrov za profesionalen tečaj kajtanja. Naj poslušajo navodila svojega učitelja in kar je najbolj pomembno, naj ne poizkušajo krotiti narave, ampak naj se raje z njo simbiozno zlivajo. Presenečeni bodo nad rezultati. Uspeh je zagotovljen.

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERAOLYMPUS DIGITAL CAMERA

3932 Total Views 4 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.