Iliada: Jaz sem Ahil. Jaz sem Hektor. Jaz sem Agamemnon. Jaz sem Patroklos.

AnaZupanPiše: ANA ZUPAN
študentka primerjalne književnosti in slovenistike. Ljubi šelestenje strani v knjigah, poezijo, glasbo ter ostalo umetnost, potovanja in čokolado. Piše pesmi, vodi različne prireditve, obožuje debate, rada spoznava nove ljudi in kulture ter si širi obzorja.

 

Naš privilegij je, da smo smrtniki

Iliada je ep, o katerem smo se vsi učili v šoli. Je nova gledališka predstava režiserja Jerneja Lorencija, koprodukcija SNG Drame, MGL-ja in Cankarjevega doma. Iliada je ‘prva’ vojna v zgodovinski zavesti evropskega človeka, vojna, ki je temelj vsem ostalim. Klavnica, za katero so krivi posamezniki in jo vodijo posamezniki.

Koprodukcijsko delo kaže nekaj zanimivega. Če se nismo sposobni dogovoriti in združiti na družbeno-politični ravni naših življenj, sta se včasih sposobni združiti vsaj umetnost in kultura.

Na premiero so prišli vsi, ki so želeli biti opaženi. Tam smo opazili znane slovenske igralce, režiserje, literate, televizijce in podjetnike.

ILIADA-generalka-70x100PeterUhan-028Foto: Peter Uhan

Kot je pred premiero na predavanju povedal profesor Janez Vrečko, je antika poznala le odgovore, brez vprašanj. To se v Iliadi spremeni. Ahil, človek prvič stopi iz javnega, herojskega življenja in se sprašuje o svoji smrtnosti in umrljivosti ter ugotovi, da nas na koncu, ne glede na to, kdo smo bili v življenju, vse čaka smrt. Pa zaradi tega postane manj pomembno, kako gremo skozi življenje? Ahil šele pride do svojega spoznanja, pa ga uboj prijatelja Patroklosa spremeni v divjo zver, ki izmaliči Hektorjevo truplo. Žival sledi nagonu in tega ne naredi tako, kot je storil Ahil – tega je sposoben le človek.

Dogajanje na odru spremlja glasba harfe izpod rok odlične Zvezdane Novaković. S svojim petjem in igranjem je skupaj z bojnim ritmom, ki so ga igralci tolkli na mikrofone, in njihovem občasnem skupinskem petju, dajala pridih filmskosti. Scena in kostumi so bili moderni, igralci so si podajali mikrofone. Videli smo od bojnih prizorov junakov do zapeljivih, erotičnih prizorov Helene (Tina Potočnik). Vojna je tako poguba kot strast. Predstava je bila, tako kot Homerjevo, delo filozofska. Odpira vprašanja in se v marsičem navezuje na današnji čas, na današnje vojne, današnje smrti. Nino Ivanišin, ki je igrala Ahilovo mater, boginjo Tetido, je navdušilo spoznanje: »Znotraj te velike zgodbe spoznaš, da je stvar v človeku samem; enem, dvema, ki sta potrebna za konflikt, da se razpase na cel svet. Na žalost ena pomembna smrt odtehta smrti milijonov.«

Tudi danes imamo občutek, da se z nami in z našo državo nekdo igra. Z usodo posameznika se v Iliadi – poleg herojev, ki pravzaprav le sledijo božjemu načrtu – igračkajo bogovi.

Več o Iliadi si preberite v tiskani izdaji Replike, ki jo dobite pri prodajalcih časopisov.
2492 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.