Premierna gledališka predstava ENA.KOST

Kulturno izobraževalno društvo PiNA prireja v četrtek, 5. februarja 2015, gledališko predstavo ENA.KOST, ki jo bodo premierno uprizorili pripadnice in pripadniki narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ iz slovenske Istre. Interaktivna predstava, ki temelji na priznani metodi participativnega gledališča zatiranih, v katero je poleg igralcev vključeno tudi občinstvo, bo z začetkom ob 19. uri potekala v Manziolijevi palači v Izoli, na sedežu Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola.

Na podlagi življenjskih situacij zatiranja, diskriminacije in drugih vsakodnevnih težav, ki jih bo gledališka skupina v okviru projekta Enakopravnost narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ in njihovih pripadnikov v Slovenski Istri (ENA.KOST) uprizorila na premiernem javnem dogodku, se bo oblikovalo pobude in predloge odlokov ali zakonov, ki bodo ponujali inovativne rešitve njihovih problemov. Gre za prvo predstavo od sedmih, ki so nastale kot rezultat serije delavnic, ki so konec minulega leta potekale pod vodstvom izkušene dramske pedagoginje Ivane Marijančić iz Zagreba. Vstop na predstavo je prost.

Metoda gledališča zatiranih, ki jo je razvil brazilski gledališčnik, pisatelj in politik Augusto Boal, je ena izmed priznanih metod participativnega gledališča za aktiviranje in opolnomočenje posameznic in posameznikov, na podlagi katere so v nekaterih državah sprejeli zakone ali njihove spremembe (Kanada, Brazilija, Velika Britanija). Učenje metode gledališča zatiranih je ena ključnih aktivnosti projekta ENA.KOST, s katerim želi KID PiNA pripomoči k opolnomočenju ciljne skupine v regiji, ozaveščati širšo javnost o problematiki nepriznanih manjšin in njihovih pravicah ter doseči spremembo institucionalnega okvirja njihove obravnave na lokalni ravni.

Ozadje:

Po osamosvojitvi Slovenije so se pripadniki narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ znašli v situaciji neurejenega manjšinskega statusnega položaja in pravic. Priznan status uradne manjšinske narodnostne skupnosti je predpogoj za zagotavljanje posebnih kolektivnih (manjšinskih) pravic, zaradi njihovega nepriznanega statusa pa se soočajo z dejavniki, ki ovirajo njihovo participacijo v javnem življenju in proaktivno participacijo v procesih odločanja. Njihova politična marginaliziranost je velika in zaradi statusne neopredeljenosti (in neimenovanosti) še vedno ostajajo nevidne družbene skupine.