Z invalidskim vozičkom po nakupih

Piše: ANGELIKA MARKIČ

Zakaj so rumeno označena parkirišča (še) vedno zasedena

Sobota je. Fotografiranje za razstavo je šele čez en teden, ampak ker hočem, da je moja prva izkušnja kot fotomodela popolna, si že danes želim priskrbeti ustrezno garderobo. »Mami, a greva v nakupovalni center po obleko?« vprašam. Mami se strinja. Danes ima čas.
Oblečeva se, postaviva invalidski voziček v prtljažnik in se voziva po avtocesti do Kranja. Poslušava super glasbo, danes sem dobre volje. Danes lahko tudi tiste nerodne situacije sprejmem s humorjem. Lepo, da je eden tistih dni. Pogosto pač ne gre.
Pripeljeva se na parkirišče pred nakupovalnim centrom in parkirava na prostoru za invalide. Na srečo je eno parkirno mesto za invalide prosto, vsa ostala so namreč zasedena. Hej, mogoče imajo pa danes v nakupovalnem centru dan invalidov in lahko dobim popust na oblačila. Ja, danes bom zapravljala.

Takoj ko vstopiva oz. se pripeljeva v nakupovalni center, spoznam svojo zmoto. Razen mene ni nikjer nobenega invalida (no, priznam ena punca je bila na vozičku, ampak ob dnevu, ko invalidi dobimo popust, bi jih pričakovala več). Ah, torej so na parkirnih mestih za invalide zopet parkirali hodeči ljudje. Škoda, pa tako sem se veselila popustov. Saj vem, da je hodečim rumena barva invalidskih prostorov zelo všeč, ampak kdaj bodo že dojeli, da so invalidski prostori širši, ker invalidni vozniki potrebujejo prostor za invalidski voziček, ki je zelo širok in nikakor noče na dieto, da bi se malo skrčil. Verjemite, sem ga že prepričevala, da poskusi, ker je baje dobro za zdravje, pa ni bilo odziva.
Zato si v glavi odvijem film, kako hodeče prisiliti, da ne bi več parkirali na invalidskih parkirnih mestih. Samo sebe si predstavljam kot šefico podzemne skupine invalidov. Člani skupine podnevi oprezajo za napačno parkiranimi vozili in si zapisujejo registrske številke, ponoči pa te avtomobile poiščejo in jim pustijo kakšno lepo znamenje (praske se mi zdijo zelo lep modni dodatek za vaše vozilo, ponujamo pa tudi grafite – ufff, tako daleč me lahko včasih pripelje jeza). Tako zelo smo organizirani, da nas išče še FBI (žal nas še niso našli).
Končno dobim tisto obleko, ki sem jo iskala. Mami mora na stranišče. Jaz jo počakam kar nasproti stranišča za invalide. Poleg mene stoji mamica z majhno punčko v naročju. Sprašujem se, če bom kdaj imela priložnost, da bi v naročju razvajala svojega malčka. Punčka me gleda z jasnimi očmi. Ponudim ji prst, ki ga zgrabi z nežno ročico. Njeni mami pa iz oči sije ponos.

Naenkrat se odprejo vrata stranišča za invalide. Iz njega stopi gospod, ki pred sabo potiska voziček. Nič nenavadnega, kajne? Vendar gospod pred seboj potiska nakupovalni voziček!

Hahaha, dober poskus, a me žal ni prepričal. Dragi gospod z nakupovalnim vozičkom, želim vam več sreče prihodnjič, a vseeno dobite točke za izvirnost. Mislim, da ste prvi, ki se je tega domislil. Priznam, da mi kaj takega nikoli ne bi prišlo na pamet. Lahko pa poskusim tudi sama, ko bo moj (invalidski!) voziček na popravilu.

Res me zanima, zakaj je uporaba prostorov, ki so namenjeni invalidom, hodečim ljudem tako ljuba. Mogoče iz istega razloga kot vožnja po avtocesti brez vinjete ali kajenje trave pred študentskim domom?

Najbrž bo res, da tisto, kar je prepovedano, privlači.
Namen te kolumne je hodeče ljudi opozoriti, naj se ne poslužujejo prostorov, ki so namenjeni invalidom. Vi se namreč lahko gibljete v ožjih prostorih, mi se žal ne moremo. Če izgubljate živce, ko se vozite po parkirišču in iščete prosto parkirno mesto, pa so edina mesta, ki so prosta, namenjena invalidom, pomislite kako mora izgubljati živce invalid, ko se vozi po parkirišču in so edina prosta mesta tista, ki so namenjena hodečim, a je med dvema avtomobiloma tako malo prostora, da je invalidski voziček nemogoče razstaviti.
Če vas na javnem mestu grozno tišči na potrebo in zato rajši izberete invalidsko stranišče, ker je pač bližje, pomislite, kako je invalidni osebi, ki jo na javnem mestu grozno tišči na potrebo in ne more iti na invalidsko stranišče, ker je to zasedeno, navadna stranišča so pa preozka, da bi vanj lahko zapeljala voziček. Nihče noče lulati pri odprtih vratih. Vsaj na javnih mestih ne.