PiNA izvedla analizo stanja mladih v obalnih občinah

Kulturno izobraževalno društvo PiNA je v Pretorski palači v Kopru izvedla Konferenco o mladih, zadovoljstvu in aktivnem vključevanju v življenje skupnosti v obalnih občinah, z imenom Nekaj smiselnega. Na dogodku, ki je bil namenjen vsem akterjem na področju mladine v regiji, se je med drugim javno predstavilo rezultate obširne analize stanja na področju mladine v obalnih občinah.

Kaja Cunk, vodja porjekta ADD – foto Aleš Rosa

V obalnih občinah je 16 % vseh prebivalcev starih med 15 in 29 let. Nobena izmed obalnih občin nima strategije razvoja področja mladine ali pridobljenega certifikata Mladim prijazna občina, prav tako ne obstajajo odbori za mladino v občinskem svetu ali komisija za mladinska vprašanja. Ključne mladinske organizacije v regiji niso dovolj povezane, programi dela pa sistematično ne vključujejo koncepta aktivnega državljanstva.

To so izhodišča, zaradi katerih se je v Kulturno izobraževalnem društvu PiNA rodila potreba po izvedbi obširne analize stanja na področju mladine v obalnih občinah. »Tako se lahko končno začne graditi temelje za razvoj strategije za mlade,« je povedala Kaja Cunk, vodja programa aktivnega državljanstva v KID PiNA. Delo Mladi v obalnih občinah: Analiza stanja tako vključuje rezultate raziskave, opravljene med 335 mladimi, ter podatke o ukrepih in aktivnostih, ki so jih posredovale obalne občine.

Raziskava, ki je bila narejena v okviru projekta ADD: Dvig ravni aktivnega državljanstva in krepitev socialnih kompetenc mladih v obalnih občinah, je pokazala, da mladi menijo, da je za njih le delno poskrbljeno. Več kot polovica vprašanih si želi dobiti ali ohraniti službo na območju obalnih občin. »Tujina ne predstavlja prioritete, postala je predvsem nuja,« je razložila Kaja Cunk. Dve tretjini anketiranih trenutno živi pri starših oz. skrbnikih, tudi če se odselijo, so še vedno odvisni od njih. Pojem neformalnega izobraževanja pozna manj kot polovica vprašanih. Četrtina se jih v življenje skupnosti sploh ne vključuje, desetina ne pozna niti ene obalne mladinske organizacije ali organizacije za mlade.

Kot najbolj potreben ukrep za ureditev problematike zaposlovanja mladi v raziskavi navajajo  reševanje problema pomanjkanja izkušenj pri iskanju prve zaposlitve. Pogrešajo zanje namenjene ukrepe na področju stanovanjske problematike. Pričakujejo bolj poenoteno in skupno delovanje akterjev na področju mladine, predvsem glede ustreznega in koherentnega informiranja, ki se je pokazalo kot šibka točka vseh analiziranih področij.

Dr. Sonja Rutar in Rozana Mužica, gostji konference – foto Aleš Rosa

»Lokalne oblasti imajo v življenju mladih in njihovem razvoju zelo pomembno vlogo. Certifikat Mladim prijazna občina ima danes v Sloveniji 21 občin, kar je samo 10 % vseh,« je zbranim na konferenci predstavila Rozana Mužica, vodja programa Mladim prijazna občina in direktorica Inštituta za mladinsko politiko. Večino ukrepov, ki so jih mladi v raziskavi predlagali, že obstajajo, kar kaže na izrazito nepovezanost med lokalnimi oblastmi in mladimi.

»Soodgovorni smo vsi akterji, ki vplivamo na vsakdan mladih. Treba je izkoristiti potencial družbene skupine, ki razmišlja kreativno in je polna elana. Naj pričujoče delo služi kot temelj, na katerem bodo vsi ključni akterji na področju mladine, skupaj z mladimi samimi v prihodnosti gradili uspešen prehod mladih v odraslost,« je povedala Kaja Cunk, vodja projekta ADD.

»Danes izrazito pogrešam revolucionarnost mladih, njihove iniciative. Mladi samo ponavljajo stvari, ki jih počnemo starejši. Vendar je ključnega pomena, da si življenje izumijo po svoje,« je bila kritična dr. Sonja Rutar, docentka za pedagogiko na Pedagoški fakulteti UP in znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu.

Katerina Kljun