Najbolj kul in rock and roll pesniški večeri pri nas

Ženske so že v osnovi boljše pesnice, ker pišejo bolj iz sebe

 

Foto Anej Gorkič

Mlade rime se starajo in pripravljajo orgijo

Piše Maja Miloševič

pesnica družbenokritične poezije, s katero želi dati glas vsem, ki so žrtve sistema, upada morale, vrednot in človekovih pravic ter mogoče, tudi skozi poezijo, pomagati k boljšemu jutri. Pankerica, ki se navdušuje predvsem nad slovenskim in ex-jugo pankom. Obožuje glasno glasno, pa tudi knjige in gledališče.

Poslanstvo celotnega projekta je neuveljavljenim pesnicam in pesnikom omogočiti ne le en nastop, temveč redno branje poezije. Oče in mama projekta, ki se že deveto leto vsak mesec zgodi v Menzi pri Koritu na Metelkovi, sta pesnika Dejan Koban (njegova zadnja pesniška zbirka Razporeditve je izšla pri Lud Šerpa 2013) in Veronika Dintinjana (leta 2008 izdala svoj prvenec Rumeno gori grm forzicij, za katerega je dobila nagrado slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec leta).

Z Dejanom in Veroniko sem se pogovarjala o začetkih, orgiji, bejbah, občinstvu, živemu brbotanju in o tistem, kar je kul – torej, o Mladih rimah.

Mlade rime letos praznujejo devet let. Kako pa se je vse začelo?

Dejan: Mlade rime so se zasnovale v septembru 2005. Glavna krivca sta Jacob Amo in Carmen Perez – Španca, ki sta bila tukaj na izmenjavi. Imela sta nalogo narediti projekt v zvezi s prostovoljnim delom. Ker sta bila oba literarna navdušenca, sta se odločila, da bosta delala večere za mlade neuveljavljene avtorje s področja poezije.

Mi smo marca 2005 pod okriljem KUD-a Kentaver začeli z večeri predstavljanja lastnih del. Poleti smo se dogovarjali, da bi začeli furat serijo pesniških večerov za mlade neuveljavljene avtorje – ko smo izvedeli, da nas je nekdo prehitel, smo bili zelo žalostni. Ampak, Jacob in Carmen sta bila študenta na izmenjavi in sta konec leta morala oditi.

Veronika: Do takrat so se zgodili trije večeri, septembra, novembra in decembra. Dejan je bral na tretjih Mladih rimah.

Dejan: S 1. 1. 2006 sva z Veroniko prevzela Mlade rime. Ime nama ni bilo všeč, mislila sva, da se bodo obdržale kakšno leto ali dve. Zdaj pa smo se postarali, kar je dobro in za projekte v Sloveniji zelo redko. Tukaj se projekti ne morejo postarati. Kakšen strokovnjak bi rekel, da se ne morejo niti zamediti, kaj šele postarati.

Torej, Mlade rime bodo septembra upihnile devet svečk. 29. septembra bo praznovanje, kaj pripravljate?

Dejan: Orgijo! Prvič v zgodovini bomo priredil pravo pesniško rokersko orgijo. Zaprli se bomo v Menzo, vsak bo dobil šest tortic in do sedmih zjutraj nikogar ne spustimo ven.

Veronika: Brali bodo: Jan Smrekar, Lara Ružič Povirk, Alja Primožič, Uroš Mikanovič, Julija Klavžar, Juš Škraban, Tina Kozin, Anja Golob … zadnje ime pa naj ostane presenečenje. Devet pesnikov in pesnic, za vsako leto pesnik ali pesnica. In potem se performans poezije v gibanju in mirovanju …

Vsak zadnji ponedeljek se v Menzi pri Koritu v Ljubljani na Metelkovi zgodijo Mlade rime. razširile pa so se tudi na druge kraje. Kje vse jih lahko srečamo?

Veronika: Od lanskega leta smo redno v Mariboru. Vsak mesec, razen v času poletnih počitnic. Tam imamo mariborsko izpostavo Mladih rim, ki potekajo po istem sistemu kot v Ljubljani. V Mariboru imamo močno ekipo in to lahko delamo vsak mesec. Drugače pa smo prva leta veliko hodili okrog, zlasti, če nas je kdo kam povabil. Bili smo trikrat v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ravnah na Koroškem, Kostanjevici, Ribnici, Tržiču …

Dejan: Midva z Veroniko bi si želela, da bi se še kje v Sloveniji delalo po istem principu na redni bazi, ampak to je odvisno od mladih, ki prihajajo za nama.

Foto Anej Gorkič

Slogan Mladih rim je Poezija je kul. Kaj je tisto, kar je tako kul?

Veronika: Hm, ne vem. Kdor ne razume, naj pride pogledat. Kul ni nekaj, kar se da zapakirat in enostavno razložit.

Skozi zgodovino so bile pesnice vedno bolj zapostavljene. Veliko dobrih pesnic je bilo spregledanih. Kako pa je s pesnicami na Mladih rimah? Tudi tu prevladuje moški spol?

Veronika: Mi imamo prej obraten problem. Imamo veliko več pesnic.

Dejan: Mlade rime so najbolj feministični pesniški večeri. Zdaj je malo več tipov, kakšne tri leta nazaj je bilo pa že grozno, same bejbe!

Trdim, da so ženske v osnovi boljše pesnice, ker pišejo bolj iz sebe. So pa bile v zelo podrejenem položaju, šele v zadnjih letih so se začele bolj uveljavljati.

Vsako leto junija se odvije tudi maraton Mladih rim. Kako poteka?

Dejan: Maraton je test vzdržljivosti – ali lahko človek zdrži toliko ur buden in posluša poezijo. Podnevi se začne in podnevi se konča.

Kakšna je publika na Mladih rimah? So to prijatelji nastopajočih, drugi pesniki ali tipični obiskovalci Metelkove?

Dejan: All inclusive.

Veronika: Znanci in prijatelji nastopajočih, včasih tudi starši, nekaj naključnih obiskovalcev, par takšnih, ki redno prihajajo in se ne ukvarjajo s pisanjem, no, vsaj ne da bi vedela, in seveda tudi drugi pesniki. Najmanj je res strokovnega kadra in kritikov.

Dejan: Zgodilo pa se je tudi že, da starši koga niso spustili na Mlade rime, ker se odvijajo na Metelkovi.

Kakšne so teme sodobne poezije?

Veronika: Smrt in ljubezen

Dejan: Haha, ti si še bol cinična kot jaz.

Veronika: Najbolj pogosto je, da poezija bazira na neki osebni izkušnji. Vse je soočeno z moderno družbo, z asfaltom, s komunikacijo in seveda tudi s problemi, ki pridejo iz te družbe ven. Pomanjkanje prostora za človeka, za čutenje …

Dejan: Pojavljajo se sodobne besedne zveze. Kar je zelo pomembno za razvoj poezije.

Če bi lahko z eno besedo opisala slovensko sodobno pesništvo …

Dejan: Brbotanje.

Veronika: Živo.

Zaključna misel …

Dejan: Poezija je kul nujna!