Za znižanje starostne meje pri volilni pravici

Privilegij, ki so si ga odrasli zadržali zase

 IMG_4165

Foto David Bole

Če lahko plačuje davke, naj še voli

 tin kampl netPiše Tin Kampl

Razpravljal bom o privilegiju, ki bi moral biti naravna človekova pravica, ampak zaradi odločitev odraslih, ki so se samooklicali kot dovolj zrele, da lahko odločajo o tistih, ki jim sami to onemogočajo, le-tega zadržali zase, oziroma, če povem poenostavljeno, razpravljal bom o volilni (ne)pravici mladih, v imenu katerih (o njej) odločajo tisti, ki jim le-to kratijo.

Politični odločevalci s svojimi politikami vedno bolj razvijajo trend spodbujanja aktivnega državljanstva, ki pa v primeru mladih naleti na težavo, kot je večja aktivnost mladih v družbenih procesih in ni rešljiva na tako enostaven način. V namen osvetlitve naj uporabim koncept državljanstva, kot ga je opredelil T. H. Marshall, ki je državljanstvo razdelil na tri dele: civilni, politični in socialni. Civilni del sestavljajo pravice, ki so nujne za zagotavljanje individualne svobode; politični del, ki zajema pravice do sodelovanja pri izvrševanju politične moči; in socialni del, ki zajema sklop pravic za zagotavljanje minimuma ekonomske blaginje.

Če se skozi perspektivo mladega posameznika dotaknemo vsakega izmed posameznih elementov, kaj hitro ugotovimo, da mladi vendarle, kljub vsem težkim besedam, ki jih vsak dan slišimo, ne uživajo enakega nabora pravic iz naslova državljanstva, kot je morda videti na prvi pogled. In vendar, če se znotraj tega prispevka osredotočimo zgolj na del, ki opredeljuje politične pravice državljank in državljanov, lahko ugotovimo, da del mladih, in pri tem mlade definiramo skladno z zakonom v razponu od 15. do 29. leta starosti, ne uživa temeljne politične pravice, to je pravice do voliti oziroma biti voljen. Preden govorimo mladim, naj bodo aktivni državljani, jim najprej dajmo vsa potrebna orodja, ki jih za to potrebujejo.

Kot rečeno je eno takih orodij tudi volilna pravica – temeljna človekova politična pravica, ki je bila skozi zgodovino vedno omejevana in privilegij izbranega kroga ljudi. Volilna pravica je tako postala privilegij, ki so si ga odrasli zadržali zase, kljub temu, da le-ta po določenih teorijah velja kot naravna človekova pravica, ki pa jo do določene starosti izvršujejo starši. Na strani zakonodajalca je odločanje o konkretni starosti. In oblast je v rokah ljudstva, iz katere pa je velik del izključen zgolj zaradi starostnega omejevanja.

Ampak, da se ne bi vrteli v krogu in se vračali na začetek, izpostavimo dejstvo, ki se ponovno navezuje na pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz državljanstva: hitro lahko ugotovimo, da se 16-letnik v Republiki Sloveniji lahko zaposli, plačuje davke in prispevke, sklene zakonsko zvezo, si ustvari družino, lahko postane tudi polno poslovno sposoben pod določenimi pogoji, lahko kazensko odgovarja itd., ne more pa oditi na volitve ali referendum in oddati glasu.

Razmerje med dolžnostmi in pravicami, ki jih imajo mladoletniki, je zgolj eden v nizu argumentov za nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice, ki bi razširila odločevalsko polje in s tem odgovorila na niz očitkov o nedemokratičnosti sistema in vseh posledicah, ki jih nosi s sabo. Vse te odgovore na očitke lahko razumemo kot argumente, ki zagovarjajo nižanje starostne meje, saj z njimi odgovarjamo na demografske spremembe staranja družbe in tako iščemo ravnotežje med starimi in mladimi; saj z njimi večamo zastopanost mladih in tako krepimo glas mladih v odločevalskih procesih; in z njimi povečujemo demokratično udeležbo mladih, saj jim z možnostjo neposrednega participiranja vračamo motivacijo za vključevanje v demokratične procese.

Kot najpogostejši argument proti nižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice se pojavlja ta, da mladi volivci niso dovolj zreli in so zaradi tega bolj podvrženi manipulaciji in skrajnim opcijam. Vendar pa v demokraciji ne moremo govoriti o pravilnem ali napačnem glasovanju. Vsaka odločitev je legitimna in jo je potrebno spoštovati. S psihološkega zornega kota se moralni in kognitivni razvoj pri mladih konča nekje pri 14-ih letih. Iz tega izhaja, da so mladi od tega leta dalje sposobni odločanja na podlagi znanja.

Legitimnost vnosa v demokratični sistem se nanaša na idejo, da so politične odločitve legitimne, če reflektirajo voljo ljudi – to je, če izvirajo iz resničnih zahtev pripadnikov skupnosti. Če zadnjo tezo obrnemo in jo spremenimo v vprašanje, bi se to glasilo nekako tako: »Zakaj mladoletni kot pripadniki skupnosti ne morejo enako podajati in zagovarjati svojih zahtev v demokratičnem sistemu?«

2082 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.