Turčija – zasenčena zvezda Bližnjega vzhoda

Novi-otomanizem uvaja stare islamsko podprte konservativne poglede na svet

A demonstrator holds up a poster of Berkin Elvan during a protest in Ankara

Multi kulti ni le parola evrokratov

danielFazlicPiše Daniel Fazlić

Berkin Elvan je bil 15 letni fant, za katerega večina Slovencev še slišala ni. Junija 2013, ko so Carigrad pretresali nemiri, najhujši v moderni zgodovini Turčije, je mladi Berkin odšel od doma, da bi kupil kruh. Na njegovo nesrečo je bilo policiji sicer nenasilnih protestov dovolj in je začela z ukrepi, ki so bili naravnost brutalni. Berkin je dobil v glavo pločevinko s solzivcem, udarec pa je bil tako silovit, da je nesrečni mladenič padel v komo – 269 dni kasneje je umrl. V njegov spomin ali pa iz obupa zaradi smrti zadnje žrtve državnih ukrepov proti protestnikom so Carigrad spet zajeli nemiri.

Daniel

In spet sta padli žrtvi, po katerih Turčija počasi drsi v kaos, za katerega je odgovorna predvsem vodilna stranka AKP premierja Recepa Tayyipa Erdoğana. AKP je leta 2002 obljubljala Evropo, a je kaj kmalu začela z drugačnimi dejanji. Turčija je vedno veljala za zvezdo bližnjevzhodnih držav. Muslimanska država, ki se ponaša s sekularizmom in modernim načinom življenja. Multikulturalizem v Turčiji ni politična parola evrokratov, pač pa dejansko življenje te fascinantne države. Mlade ženske so se začele pospešeno izobraževati in primež konservativnih struj v islamskih krogih je izgubljal na moči. Ekonomski vzpon je veljal za nekakšen čudež (čeprav je danes ekonomska situacija bolj problematična) in turška pot proti Evropi je bila dobro začrtana. 10 let Erdoğanove oblasti, ki je narod delila kot nobena, bo zaznamovalo predvsem mlajšo generacijo, ki je stremela k Evropi – v smer, ki jo je začrtal že slavni Atatürk.

Pri vseh teh nemirih in povračilnih ukrepih so bili na udaru predvsem mladi prebivalci Turčije. Globalizacija je smešna reč, ki ima neizmerne moči prilagajanja in spreminjanja mišljenja – predvsem pri najstnikih in 20-letnikih, ki se uporniško izogibajo kulturi staršev. Toda trenutna turška vlada pa ravno zato ne priznava njihovih želja in se z njimi noče pogovarjati. Če mislite, da so mladi v Sloveniji v slabem položaju, si predstavljajte še nekajkrat težjo situacijo. Povprečna oseba mora v Turčiji čim prej odrasti, da lahko postane pravi državljan – pred tem je le na poti k temu, da lahko postane ‘nekdo in nekaj’. Politika Erdoğana je nekakšen novi-otomanizem, ki uvaja stare islamsko podprte konservativne poglede na svet. V zadnjih petih letih, ko je politična situacija nazadovala hitreje kot pri nas doma, so blokirali dostop do več kot 30.000 internetnih strani, marca bo še glasovanje o blokadi storitev YouTube in Facebook.

Korupcija je postala vsakodnevnica. V Sloveniji je korupcija način življenja, v Turčiji pa predstavlja politično moč in prestiž.  In politično moč imaš samo, ko nisi več mlad in niti minute prej! Samo predstavljajte si Erdoğana, ko obsoja mlade, da so brezdelneži, huligani, narkomani, kradljivci  … Ta besednjak je stalnica tukajšnjega pogleda na ‘izbrisane’. Eno boljših zakonskih cvetk so sprejeli januarja letos: če zdravstveno osebje pomaga protestniku brez odobritve oblasti, ga čaka huda kazen 750.000 evrov. Mislim – to je tako neumno in smešno, da se je samo za zjokat! Kljub hudemu protestu vseh možnih skupin v Turčiji Erdoğan ostaja trden: »Ne bom dovolil, da se politika te države določa na ulici, ampak z glasovalnimi lističi.« Ta ‘lepa’ demokratična fraza, ki bi še določenim našim bivšim premierjem spustila solzico po licu, je volk v ovčji preobleki. Povprečen Turk (tisti, ki nekaj šteje – torej ni mlad) je načeloma zadovoljen z AKP politiko, ker v Erdoğanu vidi voditelja, osebo in nekakšen kult osebnosti, ki Turčijo drži skupaj. Hudič je, ker je takšnih dovolj za večino in vsi porečejo – češ, kaj nam pa drugega ostane (torej je takšen defetizem univerzalen in ni prisoten samo v Sloveniji).

Kljub korupciji, politično spornim dejanjem in vsemu ostalemu je AKP ostala in ostaja na oblasti. Ta ista oblast je pozabila na mlade, ker jih enostavno ne morejo prepričati in se zato z njimi ne ukvarja. Globalizacija je pokvarila mladino in naloga države je, da jo spravi na pravo pot. Če je tu pa tam kakšen mrtev in nekaj sto ranjenih, so si sami krivi, saj so padli pod urok Facebooka. Ko se pogovarjam z vrstniki o teh zadevah, mi vsi zatrjujejo: prišel bo dan obračuna, ko nas bodo morali upoštevati. Ne le mladih, pač pa tudi druge skupine in manjšine: od LGBT skupnosti do feminističnih gibanj in kurdskih strank – vsi čakajo na boljše čase. Pa saj smo tudi v Sloveniji mladi rahlo pozabljeni. Imate nas za neuporabne, napačno izobražene in nismo tako dobri, kot vi, ko ste bili še mladi … ker vi ste spremenili svet in prinesli blaginjo (mladi sicer še čakamo na to blaginjo, ampak smo se navadili biti potrpežljivi skupaj z vami, če ne drugače pa tedaj, ko smo vas učili uporabljati moderno tehnologijo).

Pred kratkim me je zelo razburila novica, da je Velenjčan prejel plačilni nalog za 104,32 evra, ker je označil policiste (ki so po njegovih besedah reagirali veliko prepozno) za klovne in pajace. Se pravi, če izraziš mnenje in če je to negativno nastrojeno proti nekomu, ki mu zakon daje moč in ima na voljo vse možne metode prisilnih sredstev, ki je tukaj, da nas varuje in preprečuje nasilje (pa mu pri tem ne uspe), te čaka kazen. Po Sloveniji se svobodno sprehaja veliko ljudi, ki so zagrešili veliko težje stvari, a se ukvarjamo z nekom, ki je zgolj izrazil svoje mnenje o neki državni ustanovi. Ni čudno, da smo imeli premierje, ki so označevali protestnike za zombije, in poslance, ki so odkrito zmerjali Rome! Saj oni to lahko počnejo, kajti oni so oblasti – mi pač nismo! Razlika med Turčijo in Slovenijo je le, da se pri nas neupoštevanje mladih izvaja na volj prefinjen način: ne bomo vam zaprli Facebooka, a pazite, da proti nam kaj ne govorite.

Mimogrede, če se slučajno sprašujete, kje so dobili znesek 104,32 EUR, vam povem, da je to 25.000 SIT. Torej, ta ista država, ki od nas zahteva spremembe, delo za 600 EUR na mesec in – glej, glej – visoke davke, še po sedmih letih od uvedbe evra ni bila sposobna posodobiti teh zneskov. Toliko o stanju naše države in sposobnosti prilagajanja! Turki, Slovenci, Hrvati in kateri koli drugi narodi na svetu si želimo mirno in dostojno živeti, brez nepotrebnega preganjanja. Erdoğan je le izkoristil priložnost in stališča večinskega dela prebivalstva – in bo še nekaj časa na tem živel. Slovenci in ostali se od Turčije lahko marsičesa naučimo, veliko več, kot si lahko mislimo. Strašljivo je, ko nasilje postane način političnega reševanja nesoglasij in takrat je treba narediti presek in pogledati, kje smo ga polomili. V Sloveniji smo, kot pravim, prefinjeni in nasilje vidimo že v obliki neštetih tožb in izdaj plačilnih nalogov. Iskrico pravega nasilja smo pa tudi mi doživeli, ko so Mariborčani rekli – dovolj. Pa mislite, da se Sloveniji ne more zgoditi Turčija, kjer še leta 2004 nihče ni pomislil, da se to lahko zgodi?

Berkin Elvan ni umrl, ker bi bil sistem gnil, pač pa so takšni ljudje, ki ga vodijo.

 

1318 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.