Tea Jarc: Investicija v mlade se vedno splača

Več kot nas je, bolj smo slišani in bolj smo lahko uspešni

TJ 3

Foto Nuša Starček

Tadej Beočanin 2Piše Tadej Beočanin

Tea Jarc je predsednica krovne zagovorniške organizacije mladih v državi – Mladinskega sveta Slovenije (MSS), ki združuje nacionalne mladinske organizacije – leve in desne podmladke političnih strank, tabornike, skavte, študente, podeželsko in katoliško mladino …  Na položaj predsednice MSS je bila na predlog Zveze tabornikov Slovenije izvoljena oktobra 2012. MSS je v tem obdobju pridobil na prepoznavnosti, tako v javnosti kot tudi med odločevalci, ki jim MSS dnevno servira pobude in zahteve mladih. S Teo Jarc smo se pogovarjali o njihovem delu in mladih v politiki.

Katerih je pet temeljnih zahtev mladih danes?

Prvič, mladi moramo postati sogovorniki pri vseh odločitvah, ki se nas tičejo in kredibilen sogovornik na področju priprave mladinskih politik. Druga in vse ostale zahteve pa se vežejo na vsebinske zahteve, za katere se zavzemamo: lažji prehod mladih na trg dela oz. boljše zaposlitvene možnosti za mlade; ureditev stanovanjske politike z dostopnejšimi stanovanji za mlade; stabilno financiranje mladinskih organizacij, da bodo lahko sledile svojemu poslanstvu in vzgajale aktivne državljane; in kot zadnja priznavanje neformalnega izobraževanja, ker se mladi v mladinskih organizacijah naučimo tisto, kar je pomembno v življenju in na trgu dela. Zato mora biti to pošteno ovrednoteno in priznano.

Gospodarska kriza je povzročila luknjo tudi v državni blagajni. Na čem utemeljujete vaše zahteve, ki z izjemo prve in zadnje pomenijo precejšnje posledice za državni proračun?

Investicija v mlade se vedno splača. Kakršnikoli finančni zalogaji, ki si jih s tem naloži država, se bodo obrestovali. Če vlagamo v mlade pravočasno, torej v času njihove mladosti, se to kasneje pozna. Ker bodo dobili službe, bodo prispevali v državno blagajno, če bodo imeli stanovanja, bodo plačevali davke na nepremičnine. Verjamem, da obstaja manevrski prostor, da se lahko z državno blagajno razpolaga bolj gospodarno, bolj ekonomično. Ne spuščam se v debate, kje naj država dobi sredstva – to je njena naloga.

Kdo so vaši ključni sogovorniki v državi? V kolikšni meri prisluhnejo podanim pobudam?

Naš največji partner je Urad RS za mladino, s katerim sodelujemo od nekdaj. Z namenom implementacije horizontalnih mladinskih politik pa se povezujemo z različnimi ministrstvi, od Ministrstva za izobraževanje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, preko Ministrstva za kulturo, Ministrstva za kmetijstvo in okolje pa do predsednice vlade in pa seveda vseh poslancev v Državnem zboru in Evropskem parlamentu. Sodelujemo z vsemi, tudi z lokalnimi oblastmi in pa seveda našimi najpomembnejšimi sogovorniki: to so vedno bili in vedno bodo mladi.

Posluh vseh naštetih je zelo odvisen od politične volje. Moram reči, da se je v zadnjem letu ta posluh za mlade zelo povečal. Temu gotovo pritrjuje dejstvo, da se je stanje na področju mladine zelo poslabšalo, tako da tudi odločevalci ne morejo več prezreti dejstva, da so mladi v položaju, ki terja ukrepanje. Je pa žal odvisno tudi od posameznikov in inštitucij, koliko tega zavedanja in koliko politične volje premorejo.

TJ 8

Kaj so ključni uspehi v vašem mandatu, kaj se je za mlade spremenilo na bolje v preteklem letu in pol?

Največji preboj smo naredili s tem, da smo mlade postavili na politično agendo, da so se odločevalci začeli zavedati, da morajo oblikovati ukrepe posebej za mlade, oblikovati mladinsko politiko, ker brez tega enostavno ne bo več šlo. Mladi smo specifična skupina na prehodu iz otroštva v odraslost in zato potrebujemo ukrepe, ki nam bodo ta prehod olajšali. Ukrepe, ki nam bodo zagotovili avtonomijo. S temi pobudami smo poskušali priti v vse sektorske politike, tako na področju zaposlovanja, izobraževanja, stanovanj … Za rezultate pa moramo počakati še dlje časa. Lahko pa rečem, da sama nikoli ne bom obstala ali zastala na uspehih našega dela. Moje vodilo je izboljšanje položaja mladih in prepričana sem, da bom do konca svojega mandata še uspela doseči rezultate, ki bodo imeli pozitivne posledice še vrsto let.

Da je potrebno še počakati na rezultate, pritrjujejo tudi kazalniki, ki še ne kažejo izboljšanja. Ste lahko vendarle bolj konkretni? Kaj konkretno se za mlade spreminja na bolje?

Eden izmed pomembnih ukrepov je gotovo Jamstvo za mlade. Posebni ukrepi za mlade na področju zaposlovanja so definitivno korak v pravo smer. Prav tako nam je bilo obljubljeno, da bomo mladi kot posebna starostna kategorija opredeljeni v naslednjem nacionalnem stanovanjskem programu. Mlade se sistemsko umešča v naslednjo evropsko finančno perspektivo, kjer se bodo rezultati kazali naslednjih sedem let. Dela se na nacionalni poklicni kvalifikaciji mladinskega delavca, torej se priznava neformalno izobraževanje. V preteklem letu smo uspeli izboriti, da Slovenija za upravljanje programa Erasmus+ ohrani posebno nacionalno agencijo za mlade, kar je tudi izjemen dosežek, ki mlade postavlja na politično agendo.

Ukrepi, ki jih omenjate, so usmerjeni v mlade, stare do 29 let. Odkar so bili sprejeti, se posledično položaj starostne skupine nad 30 let na trgu dela v primerjavi z mladimi slabša. Zdi se, da pri svojem delu ne zagovarjate uravnotežene politike.

Ne strinjam se, da se položaj drugih starostnih skupin slabša na račun ukrepov za mlade. Položaj se slabša za vse. Sem prva med tistimi, ki se podpiše pod podaljšanje starostne meje: mladost v resnici ne traja več do 29. leta. V prihodnjih letih bo moralo slediti zavedanje, da se doba mladosti podaljšuje in da se starostno mejo ukrepov za integracijo mladih premakne navzgor, nad 30 let.

Vlada namenja mladim precejšnjo prioriteto. Menite, da bi se prej našteti ukrepi lahko zgodili tudi brez vašega posredovanja?

To težko ocenim, ker smo bili v zadnjem letu zelo aktivni. Mislim, da se je zavedanje problematike mladih povečalo. Še leta 2012 smo odločevalce prepričevali, da je brezposelnost mladih problem, pa so nam takrat govorili, da to ni res. Zatiskali so si oči. V letu 2013 smo naredili odmevno kampanjo Jamstvo za mlade in uspeli prepričati odločevalce, da začnejo naslavljati ta problem. Je pa žalostno, da so morale ravno številke pokazati, da je brezposelnost mladih v resnici problem, tako v Sloveniji kot širše v Evropi.

V preteklem letu ste oblikovali partnerstvo s Študentsko organizacijo Slovenije, Mrežo MaMa in sindikatom Mladi plus. Je ta koalicija mladih prispevala k rezultatom? Kakšen je pravzaprav namen vašega dnevnega udejstvovanja v politiki?

Povezovanje z vsemi ostalimi, ki se borijo za isti cilj, za isto misijo, je seveda vedno dobro. Več nas je, bolj smo slišani in bolj smo lahko uspešni. Sodelovanje je pokazalo, da imamo mladi iz različnih struktur in različnih okolij iste probleme. Zato je pomembno, da se povezujemo. V tem letu smo spoznali, da smo skupaj močnejši in se naučili sprejemanja kompromisov na področjih, kjer so naša stališča različna, za doseganje skupnega cilja, izboljšanja položaja mladih v družbi. Cilj našega udejstvovanja v politiki je v prvi vrsti zagotavljanje medsektorskega povezovanja v upravljanju države in njene mladinske politike ter oblikovanje horizontalnih mladinskih politik. Uspešna implementacija teh bo dala mladim možnost, da začnejo prevzemati tudi ostale družbene naloge.

Očitno zagovorniške organizacije potrebujemo. Kakšen je recept za vaše delo, kako postopate pri svojem delu?

Naše vodilo je, da vedno delamo z mladimi in za mlade. Ves čas se držimo principa posvetovanja z mladimi. Mlade najprej vprašamo, kje so problemi, kaj bi radi spremenili in potem z njimi skupaj oblikujemo ukrepe, ki lahko težavo omilijo ali odpravijo. Ta mnenja oblikujemo v programski dokument – MSS jih ima devet, v katerih so opisane problematike in priporočila, ki so naslovljena na različne deležnike. Potem seveda začnemo z zagovorništvom, lobiranjem. Gremo do ministrstev, trkamo na vrata, smo vztrajni, že predčasno se poskusimo vključiti v postopke oblikovanja predpisov in ukrepov. Sodelujemo s pristojnimi ministrstvi, z vsemi političnimi strankami in tudi preko zakonodajnega telesa poskušamo uveljaviti naša stališča in predloge. Delo se s sprejemom neke regulative ne konča: prisotni smo pri implementaciji zakona, pri informiranju mladih in seveda potem pri vrednotenju učinkov teh zakonov.

V zagovorniškem položaju ste se, kot kaže, znašli. Ste imeli kot ženska v politiki kdaj občutek, da bi bilo lažje, če bi bili moški?

O tem, kako sem se znašla, bodo sodile predvsem članice Mladinskega sveta Slovenije in tudi drugi. Ne morem reči, da bi mi bilo lažje, če bi bila moški, ker si tega niti ne želim, bi mi pa bilo verjetno marsikaj prihranjeno. Včasih letijo opazke, ki so povezane s spolom. Mislim pa si, da so prisotne tudi pri moških, a so tam vezane na kakšne druge zadeve.

Kaj pa, bi bilo lažje, če bi bili del kakšne politične stranke?

Predsednica MSS sem postala kot tabornica, kar je predstavljalo neko dodatno vrednost. V mojem položaju se je izkazalo kot prednost. Nisem članica nobene stranke in nimam strankarskih povezav: prisluhnem tako pobudam levih, desnih in sredinskih, kot tudi pobudam nevladnih organizacij, gospodarstva in drugih institucij.

Uspelo vam je povezati leve in desne podmladke političnih strank k skupnemu podpisu zaveze za implementacijo Jamstva za mlade. Bi takšnim potezam morala slediti tudi odrasla politika?

Da, absolutno. S to povezavo podmladkov političnih strank smo želeli dati signal ravno strankam, odrasli politiki, naj se bolj povezujejo, ko gre za resnično dobre namene. V MSS nam to uspeva že več let, tudi vsi naši programski dokumenti so bili sprejeti soglasno. S tem kažemo mladi pomemben signal, da stojimo skupaj in se zavzemamo za iste zadeve, v kolikor gre za mlade.

Vseeno pa MSS zaradi svoje pluralnosti ni vedno uspel podati mnenja. Tak je bil primer malega dela, ko zaradi različnih interesov ni uspel sestaviti svojega stališča. Pred kratkim vam je predsednica vlade predlagala, da se poenotite in predlagajte državnega sekretarja za mladino. Vam bo uspelo, bo MSS podal svoj predlog?

MSS se ni opredelil do zakona o malem delu, smo pa preučili predlog in analizirali dobre in slabe stvari, ki bi jih zakon prinesel. Ni nujno, da se opredeljujemo za ali proti, se pa vedno opredelimo vsebinsko. Mislim da je to naša prednost, ki bo obveljala tudi pri državnem sekretarju. Vsebinsko se bo MSS opredelil: kaj pričakujemo od državnega sekretarja in njegovega dela, kaj pričakujemo od ministrstev in katere vsebine želimo, da jih ta državni sekretar izpelje, zagotavlja. Če pa se bomo pogovarjali o imenu, bomo, upam, prišli do nekega soglasja, pri čimer pa imajo pri nas zadnjo besedo vedno naše organizacije članice.

Za nekdanjo krovno mladinsko strukturo v državi – ZSMS je veljalo, da je valilnica bodočih političnih kadrov. Ali voditelje prihodnosti vzgajate tudi vi ali prepuščate to vlogo podmladkom političnih strank? Ob upoštevanju pluralnosti vaše organizacije bi lahko pričakovali neko novo politiko v prihodnosti.

Na MSS preko vseh organizacij vzgajamo predvsem aktivne državljane. Tiste, ki imajo neko zavedanje o delovanju družbe in tiste, ki želijo prispevati k družbi. Mogoče bodo ti kadri nekoč prestopili v politične, strankarske vode. Mogoče so to naslednji voditelji v državi. Pri našem delu se ne orientiramo v sistematično vzgojo teh kadrov, jim pa dajemo prostor, da lahko v času svoje mladosti izkoristijo in razvijejo svoj potencial. Če bodo ti mladi tudi v prihodnjih letih aktivni državljani, bo to definitivno nek uspeh.

Zakaj naj bodo mladi aktivni državljani? Kako?

Aktivno državljanstvo se enostavno splača. Politike ne moremo spregledati, je vse povsod okoli nas. V osnovni šoli, ko izvolimo predsednika razreda; v družini, ko se odločamo, kam gremo na dopust; v zdravstvenem domu … Enostavno se mora ta negativna percepcija politike spremeniti. Mladi naj imajo zavedanje, da lahko soodločajo o svoji prihodnosti, o svojem življenju. Aktivno državljanstvo in prostovoljno udejstvovanje v mladinskih organizacijah ima pozitiven učinek na posameznika, ki pri tem pridobiva znanja in kompetence in pa seveda na družbo, ker z vsakim aktivnim mladim družba napreduje. Če mlade zanima petje v pevskem zboru, naj pojejo; če jih zanima izražanje svojega stališča preko bloga ali poezije, naj to počnejo na te načine; če želijo sodelovati v političnih strankah, naj se včlanijo. Naj se izražajo na svoj način, naj poskrbijo, da bodo slišani, potem bodo tudi upoštevani.

Najbolj so slišani, ko grejo na ulico. Jim to predlagate?

Če mislijo, da bodo svoje dosegli skozi ulico, je to seveda popolnoma legitimen in legalen način, da sporočajo svoje mnenje. Mladi lahko na veliko različnih načinov sporočajo svoje mnenje, predvsem preko tradicionalnih principov odločanja na volitvah, s peticijami, pobudami, z vključevanjem v zakonodajne procese …

So mladi sicer dovolj prisotni v politiki?

Želim si, da bi bili veliko bolj. Povečati je potrebno že samo aktivacijo mladih, da bodo želeli sodelovati v političnih procesih in pa tudi zavedanje starejših generacij, da bodo mladim prisluhnile, da na nas ne bodo gledale zviška ali z distance, da smo še mladi in da še nič ne vemo. Mladi smo in moramo biti sprejeti kot tisti sogovornik, ki ima največ za povedati o položaju mladih in ki lahko sooblikuje prihodnost naše družbe.

Bližajo se nam evropske volitve, jeseni bodo lokalne. Koliko mladih, mislite, da bo na kandidatnih listah?

Upam, da bo na vsaki kandidatni listi za Evropski parlament vsaj en mlad. Verjamem, da bi mladi morali iti na volitve, kot kandidati in kot volivci. Ali bodo šli preko svojih list ali preko strankarskih, je njihova odločitev. Res upam, da bodo kandidirali na strankarskih listah, da jih bodo stranke prepoznale kot izjemen potencial in ga izkoristile. Če pa se bodo mladi sami povezali in ustanovili svojo kandidatno listo, bo to verjetno še nekoliko bolje.

 

3085 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.