Sutrio – vas jaslic in ‘razpršenega hotela’
Sistem podeželskega managementa, povezan v enovito turistično storitev
Zakaj obiskati karnijsko vas Sutrio? Vsaj dva razloga sta. Decembra se tipična karnijska vas spremeni v eno samo razstavo jaslic. Najdete jih po vseh glavnih gasah v kraju, na še tako nenavadnih mestih. Različnih oblik in velikosti so, iz še tako nenavadnih materialov. Drugi razlog je model ‘razpršenega hotela’ – sistem podeželskega managementa, pri katerem se je več poslovnih dejavnosti (od pošte, trgovine, zdravnika, gostiln, barov, taksija) povezalo v enovito turistično storitev.
Več o vasi Sutrio preberite v tiskani izdaji Replike.
Razpršen hotel je več kot zgolj hotel. Je sistem podeželskega managementa, pri katerem se je več poslovnih dejavnosti povezalo v enovito turistično storitev.
Koncept razpršenega hotela
Razpršeni hotel je koncept povezave malih turističnih ponudnikov na določenem ožjem geografskem območju v širšo in celovito ponudbo turističnih storitev. Je zagotovo zanimiv primer dobre prakse, ki je v krajih, odmaknjenih od večjih mestnih središč in po svoje primerljivih z našimi, pripomogel k trajnostnemu razvoju in dvigu blaginje tamkajšnjih prebivalcev.
Model omogoča vasi oziroma nekemu ožjemu območju postati ‘hotel’ z eno recepcijo, ki nudi možnost nastanitve, gostinske storitve in vključevanje drugih ponudnikov v mrežo aktivnosti, kot so tradicionalne domače obrti, turistično vodenje, prodaja prehrambnih izdelkov, vina in spominkov, ogled lokalnih muzejev in zbirk, izposoja koles … Skupni so tudi trženje, promocijske dejavnosti in materiali, spletni portal in rezervacijski sistem.
Gre za ponudbo širšega sklopa zasebnih apartmajev in počitniških hiš, preurejenih iz starih kmečkih domovanj, senikov in drugih gospodarskih poslopij z natančno in skrbno rekonstrukcijo.
Gre za ponudbo širšega sklopa zasebnih apartmajev in počitniških hiš, preurejenih iz starih kmečkih domovanj, senikov in drugih gospodarskih poslopij z natančno in skrbno rekonstrukcijo, ohranjenimi arhitekturnimi značilnostmi skozi uporabo naravnih materialov (kamen, les) in z upoštevanjem tipologije hiš (leseni ganki, ograje, stopnišča ipd.). Navadno njihova podoba odseva krajevne arhitekturne značilnosti, kar nudi prijetnejše bivanje. Namestitve so primerne za pare, družine in manjše skupine. Nastanitvene enote so lokacijsko razmaknjene, zato imajo skupno recepcijo, ki je središče razpršenega hotela in deluje tudi kot informacijski center. Nobena enota naj bi praviloma ne bila oddaljena od recepcije več kot 200 metrov.
Ponudba takšnega hotela so prenočišča, prenočišča z zajtrkom, polpenzion in penzion ter storitve ‘a la carte’. Gostje si lahko v apartmajih kuhajo sami, lahko zajtrkujejo v eni od okrepčevalnic ali restavracij oziroma tam koristijo (pol) – penzionske storitve. Zajtrk si lahko naročijo tudi v ‘sobo’. Ta obsega košarico z lokalnimi proizvodi: mleko, jogurt, sir, maslo, domač kruh, domače marmelade, sezonsko sadje …
Smisel razpršenega hotela je v pridobivanju novih delovnih mest ter s tem v spodbujanju zaposlovanja in samozaposlovanja. Stalne in sezonske zaposlitve nudijo domačinom delovna mesta v recepcijsko-vratarski službi, informacijskem centru, na področju turističnega vodenja, v službi hotelskega gospodinjstva in vzdrževanju. Umestitev razpršenega hotela v nek kraj omogoča večji dotok turistov in posledično dodatni zaslužek že obstoječim gospodarskim subjektom. Prav tako hotel veliko prispeva k ohranjanju živosti kraja in njegovi poseljenosti, pripomore k napredku drugih turističnih dejavnosti in proizvodov, omogoča revitalizacijo starih zapuščenih objektov in včasih celotnega področja ter tako trajnostno vpliva na vsestranski razvoj območja.
Oblika razpršenega hotela vsekakor predstavlja zanimiv primer dobre prakse, ki bi ga veljalo posnemati – četudi le v posameznim fazi.
Sicer pa razpršeni hotel deluje v obliki zadruge. Zasebniki se vanjo vključijo na osnovi pogodbe in podpišejo tudi kodeks pravil in samodiscipline, s katerim se zavežejo k spoštovanju standardov. V razpršeni hotel se lahko poleg ponudnikov namestitev vključijo tudi drugi ponudniki gostinskih storitev in spremljajočih storitvenih dejavnosti. Upravljanje hotelov je v rokah direktorja in upravnega odbora.
Za vse kraje, kjer so se razvili razpršeni hoteli, je značilna tudi tradicionalna lokalna gastronomija, ki očara s svojo preprostostjo, z dišavami in posebnimi okusi.
Razvoj razpršenih hotelov in uspešno trženje sta povsod spodbudila tudi razvoj spremljajočih storitvenih dejavnosti, omogočila lokalnemu prebivalstvu zaposlitve v domačem okolju in dvignila splošno blaginjo. Oblika razpršenega hotela vsekakor predstavlja zanimiv primer dobre prakse, ki bi ga veljalo posnemati – četudi le v posameznim fazi.
Zgodovina
Model razpršenega hotela se je porodil snovalcem popotresne obnove v Karniji v začetku osemdesetih let. V revitalizacijo, tako gradbeno kot demografsko, so vključili tudi turizem. A je bila večina krajev brez nočitvenih zmogljivosti. Gradnja hotelov z večjimi kubusi bi povsem skazila podobo teh krajev, strnjeno poseljenimi izključno s stanovanjskimi ali kmečkimi hišami. Kot da bi hoteli zgradili hotel v Štanjelu ali Vipavskem Križu! Velikemu število zapuščenih objektov, ki naj bi jih obnovili, pa so iskali tudi primerno vsebino – bile bi lahko hotelske enote: sobe, apartmaji. Torej hotel brez visokih gabaritov, pač pa kot skupek nizkih stavb. Prvotni naziv je bil zato horizontalni (vodoravni) hotel, kasneje se je uveljavilo ime razpršeni hotel. Prvi pilotni model je bil sicer narejen za vas Comeglians (1982), vendar so se prve parcialne izkušnje razvile v kraju Sauris šele leta 1994. Furlanijo so skorajda ujeli na čisto drugem koncu Italije – v Alberobellu, kjer so po konceptu razpršenega hotela kar klicale znamenite kamnite okrogle hišice, imenovane trulčki. Kmalu so se jim v podobnem konceptu pridružili v sosednji Bazlikati, v Materi s svojimi ‘stanovanji’ v jamah. Sočasno so razpršeni hotel vpeljali v mestu Bosa ob obali Sardinije. Danes deluje v Italiji 40 razpršenih hotelov, v pripravi pa jih je vsaj še 200.
Piše: RUDI LOVEC lovec na informacije in življenjske zgodbe, član Omizja vinskih mušic, pivoljub. Foto: RUDI LOVEC in arhiv BORGO SOANDRI