Stopimo na hrib

 

 

Bodimo najboljši, kjer to znamo biti

  

Podjetnost ni le hitri zaslužek

 

Piše: Domen Uršič – Domc

Včasih mi pogled uide na hrib, kjer se odkrivajo najlepše podobe vsakdanjosti. Zelenilo sveže olistanih bukev in preplet travnikov. Pomislim, kako bi bilo, če bi jih gledal le od daleč? Če ne bi zbral poguma in se odpravil po klancu navzgor. Želja bi ostala, ne bi pa vedel, da se na vrhu odkriva skrivnosten pogled po grapah, ki vsaka v sebi skriva tisoče zgodb. In vsaka od njih je vredna poslušanja.

Imam priložnost, da se družim z mladimi, ki se zavedajo pomena svoje vloge v tem svetu in ne pustijo, da jim jo krojijo pomembni drugi. Na poti k sosedom sem srečal gospodično, ki je imela težave v šoli, ker se ji zdelo pomembneje odkrivati možnosti, ki jih ponuja svet. Kljub našemu prepričanju, da se v njem dogajajo same grozne stvari, si vsak človek želi le dostojanstvenega življenja in priložnosti.

Sedimo na trgu prelepega mesta, ki ga obkroža mir narave. Pijemo pivo in premlevamo, kako hudo je ta država zavožena. Sedemo v nov avto in se odpeljemo domov. Poslušamo pripoved novic, kjer se vrtijo stavke, boji in prepiri. Ne stopimo ven. Bolj udobno se je skrivati za vrati svojega doma in iskati izgovore, zakaj je bolje, da se ne premaknemo. Zavest, da so stvari nespremenljive in njeno spodbujanje, ki smo ji priča v naših medijih, ustvarja resničnost, ki je daleč od dejstva. Ni lahko, tako kot osvojiti vrh hriba ni najlažje.

Ne znamo priznati, da je nekdo na posameznem področju boljši od nas. Namesto, da bi v njem videli sposobnega partnerja, se ga ustrašimo in poskrbimo, da obupa in postane eden od tistih, ki stopicljajo na mestu. To pomeni, da nas ne bo potegnil v svoj vrtinec raziskovanja. Ne bo potrebno stopiti izza zaprtih vrat svojega doma.

Podjetnost ni hitri zaslužek velikih vsot denarja, ampak sprememba svojega vsakdana na bolje. Tvoj dan se odvija v družbi ljudi. Od njih si odvisen ti in od tebe so odvisni oni. Dežela, ki nas varuje pred hudimi silami sveta, nam ponuja ogromno priložnosti iskanja najboljših rešitev. Dejstvo, da je razgibana in raznolika, nam omogoča široko polje raziskovanja. Znamo biti dobri, ne upamo pa si biti preprosto najboljši na posameznih področjih. No, nekaj svetlih izjem poznamo, a še vedno premalo, da bi lahko rekli, da to postaja vsakdanjost.

Prepričani smo, da ne znamo. V resnici pa nas potrebujejo. Mešanica razuma in čustev, ki smo se je priučili zaradi križišča narodov, ki so potovali mimo nas, nam daje možnost vživljanja v različne svetove. Všeč nam je ‘sever’, kjer vlada red, všeč nam je ‘jug’, kjer vlada nered, všeč nam je ‘zahod’, ki je črno-bel, všeč nam je ‘vzhod’, ki je pisan. Pozabljamo namreč, da smo tudi mi lahko učitelji in mentorji, ne le pridni učenci iz prvih klopi. Zaključujmo zgodbe, stopimo na hrib in bodimo najboljši, na področju, kjer to znamo biti. Vsega tako ali tako nihče nikoli ne bo znal.