Rasim: »Bosanci smo res toleranten narod.«

Proteste v Tuzli so zanetili nezadovoljni delavci

Bosnia-protests

Plenumi protestnikov kot alternativa klasični politiki

Nina PohlevenPiše Nina Pohleven

Rasima sem spoznala na konferenci evropske mreže, ki se bori proti rasizmu. Usoda, ali nekdo pač, je hotel/a, da se ponovno vidiva ravno v času, ko sem doma vsak dan nestrpno čakala na novice iz Bosne, kjer so se 4. februarja v Tuzli začeli masovni protesti. Ja, rada berem, raziskujem in pišem o t. i. (novih) družbenih gibanjih, povrhu vsega pa že od nekdaj sanjam ‘čevape’ v prečudovitem Sarajevu. No, tekom najinega drugega srečanja, sem ga prosila za intervju, ki ga lahko preberete spodaj. Govorila sva o Bosancih, vadenju demokracije, novih, morda alternativnih političnih konstruktih, pa tudi o medijski manipulaciji, antipolitiki in revščini.

Bosna protesti(1)

Kako so izgledali protesti v Tuzli?

Protesti so se začeli že pred temi 4. februarja v Tuzli, saj so delavci štirih podjetji, treh iz Tuzle, enega iz Živinc, protestirali vsako sredo pred zgradbo tuzelskega kantona. Na tistem februarskem protestu je bila prisotna tudi neformalna skupina brezposelnih, mladih, študentov, ki so se pridružili protestom delavcev. Zahtevali so vstop v zgradbo, da se pogovorijo s predstavniki vlade, jim povedo o svojih problemih in zahtevajo rešitve. Predstavniki vlade pa so se hoteli pogovarjati samo s predstavniki delavcev, zato je prišlo do konflikta. Naslednjega dne se je zato zbralo še več ljudi, tudi sam sem bil prisoten. Policija je uporabila silo, kar je seveda ljudi še bolj razburilo in tretjega dne se je na ulicah zbralo še večje število Bosancev. Vsaka poteza policistov in hkrati še neodzivnost oblasti sta motivirali vedno več in več ljudi, da so prišli na demonstracije.

RasimII Rasim

Na dan, ko je zagorela zgradba vlade, me ni bilo v Tuzli – bil sem v domačem kraju, saj so se protesti širili – ljudje so se zbirali pred vladnimi stavbami, pred občinami, saj so želeli, da jih oblast sliši oz. posluša. Ko je novica, da so v Tuzli zažgali zgradbo vlade, prišla v medije, so se neredi povsod še povečali. Ljudem je to dalo krila, zato so zažgali še stavbi vlade v Sarajevu in Mostarju.

zgradba gori

Kdo so bili ljudje, ki so protestirali? Mladi, delavci? Omenjalo se je nacionaliste?

To je bila slika, ki so jo o Bosni hoteli prikazati mediji. Vsak, ki pozna Tuzlo ve, da pri nas ni nacionalistov, ker ljudje tam živijo združeni, enotni in so živeli na tak način že pred vojno. V Tuzli ni pomembno, pripadnik katerega naroda si. Vsi se družijo in se imajo radi. Torej, ne more biti govora o nekem nacionalizmu. Protesti so bili na začetku delavski – zaradi nelegalne privatizacije podjetij, pri čemer sodišče teh primerov sploh ni obravnavalo. Potem so se zaradi splošnega nezadovoljstva pridružili še drugi. Bosanci smo sicer res toleranten narod, ampak sedanje stanje je preseglo meje dobrega okusa.

police_bosnia

V Republiki srpski so stranke s srbskim poreklom skozi svoj medije protestnike označile za bošnjaške nacionaliste, češ da želijo ukiniti Republiko srpsko, vrniti predvojno ustavo – na ta način so odvračali Srbe pred protesti. Podobno so hrvaške stranke vsiljevale svoje videnje – da želijo protestniki ukiniti kantone, ker Hrvati kantone vidijo kot obliko samouprave. Ampak to zagotovo niso bili vzroki protestov, čeprav gre vsak tja z neko svojo zgodbo.

Prej si že omenjal policijo in njihovo uporabo sile …

Na nek način jih lahkorazumem. Njihova naloge je zaščita ljudi in premoženja, pri čemer nimajo skoraj nikakršne moči, policist še pištole ne sme vzeti v roke. S protesti pa je policija dobila proste roke in zdelo se je, kot da je hotela izkoristiti priložnost. Nočem posploševati, a obstajajo ljudje, ki čakajo na take dogodke, da lahko izživijo svoje komplekse in zaradi njih je vedno več ljudi prihajalo na proteste. Verjamem, da se bo preiskalo, kdo je odgovoren za policijsko nasilje in da bodo krivci ustrezno kaznovani – čim prej, ker se mora ljudem povrniti zaupanje v policijo, v primeru novih protestov.

Ljudje so bili priprti. Uničeni so bili avti, zažigale so se zgradbe torej je bila prisotna dokaj visoka stopnja jeze. Kako si ti to dojemal?

Uničevanja lastnine so vsi obsodili – stranke, vlada, mediji. S tem se ne morem povsem strinjati, saj se nekatere stvari ne morejo spremeniti brez eskalacije. Ne trdim, da je bilo treba stavbo vlade zažgati, hkrati pa tega tudi ne morem obsoditi. To je bil trenutek, ko so se stvari zelo hitro dogajale … Mi se temu sicer čudimo, a če pogledamo slike z drugih protestov po Evropi, kaj takega sploh ni tako nenavadno.

Torej se protesti niso razširili na hrvaške in srbske predele, pa čeprav stanje tam ni nič boljše.

Res je, morda je še slabše. Minimalna pokojnina v Federaciji BiH je 325 mark, v Republiki srbski pa 160 mark, pomisli! Protesti so bili v Banja Luki, Bjelini, a ni bilo toliko ljudi, zaradi vpliva medijev. Na ulicah so bili večinoma aktivisti, člani nevladnih organizacij, ki so v protestih prepoznali priložnost za spremembe in so jim želeli izkazati podporo. V Bjelini imam veliko prijateljev, tako da vem, kako so bili organizirani protesti v podporo tistim v Tuzli, hkrati pa so bili organizirani tudi protesti proti protestom v Tuzli. To je smešno in žalostno in kaže na moč medijske manipulacije.

Kar se tiče mest z večinsko hrvaško populacijo pa ni res, da ni bilo večjih protestov. Denimo v Mostarju, ki je sicer večetnično mesto, ampak tam večinoma najdeš Hrvate. Prav tako so zažigali zgradbe političnih institucij in celo vodilne politične stranke HDZ – pa tudi zgradbo SDA, ki jo podpirajo Bošnjaki. Ti dve stranki večno vladata Mostarju. Recimo, leta 2012 smo imeli povsod občinske volitve, le v Mostarju ne, ker je status mesta proglašen za neustavnega in v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Posledično ni bilo zakona, na podlagi katerega bi se volitve lahko izpeljale in mestu zdaj uradno nihče ne vlada. Vsi krivijo tiste, ki so do takrat vladali, zato so zažgali njihove sedeže.

Kaj se zdaj dogaja v BiH?

Protesti se z ulic selijo v organizirani smisel, plenume. Prvi plenum je bil plenum meščanov in meščank tuzelskega kantona. Vsak dan smo se pogovarjali o protestih, problemih, kaj in kako naprej. Dogovarjali smo se o zahtevah, ki jih želimo predstaviti oblasti tuzelskega kantona in do zdaj so bile te zahteve tudi upoštevane.

Plenumi se širijo tudi v druge kantone in delujejo na isti način. Niso več dnevno, pač tedensko. Znotraj plenuma smo udeleženci razdeljeni v različne delovne skupine, kot nekakšna ministrstva, npr. delovna skupina za finance, izobraževanje, kulturo in šport, itd. Te delovne skupine delajo vsak dan, analizirajo zakone, dokumente, dogajanje, iščejo rešitve. V tem procesu se izbirajo tudi kandidati, mandatarji za vlado.

Kakšne so tvoje napovedi za prihodnost, ko se vstajniški duh poleže?

Oktobra imamo volitve, na katerih se bo pokazalo, če imajo predlogi ljudi, ki gredo v smer tehnične vlade, sploh kakšno težo. In če se nič ne spremeni, koga bo narod okrivil? Protestnike? Posledično bodo politične stranke izpadle kot zmagovalci oz. edini možni nosilci sprememb. Pri nas pa ljudje radi pozabljajo, da so še pred enim letom ti isti politiki vladali in ljudje proti njim protestirali. Opozicija, ki bi se znala upreti, pa ne obstaja. Problem je v mentaliteti ljudi, ki menijo, da spremembe znotraj konvencionalnih političnih struktur niso možne. Mislim, da se ne more nič spremeniti, v kolikor se ne izoblikuje konkretna opozicija. Pri tem nimam v mislih obstoječe opozicije, ki je pravzaprav del problema, ampak o alternativi, ki bi jo predstavljali ljudje, državljani, eksperti na svojih delovnih področjih. Politična artikulacija mora biti, s tem pa ne namigujem, da moramo nujno ustanoviti novo politično stranko.

To je tvoje mnenje. Kakšno pa je neko splošno vzdušje na plenumih?

Ljudje, ki sodelujejo na plenumih, ne želijo imeti ničesar s političnimi strankami. Želijo biti samo državljani BiH.

Kako boste torej izbirate mandatarje za vlado?

V Tuzli konkretno je predsednik skupščine tuzelskega kantona odobril, da vse aktivne organizacije predlagajo mandatarje, kar smo tudi naredili. Sedaj bodo člani skupščine o teh predlogih razpravljali in nato določili enega kandidata.

Pa se s tem udeleženci plenuma strinjajo, glede na to, da zavračajo klasične mehanizme predstavniške demokracije?

Plenum o mandatarju dokončno ne odloča. Smo v težki situaciji, ker ni nevtralnih ljudi, vedno je nekdo z nekom povezan. Ne moremo zmagati v tem boju. Morali bi najti neodvisne strokovnjake, ampak ne poznamo dovolj takih ljudi.

Če prav razumem, znotraj plenumov niste razmišljali o vzpostavitvi neke vrste lokalne avtonomije?

Ne, ni se razmišljalo v tej smeri, ker plenum poteka na kantonalni ravni, z namenom pritiskati na oblast. Neposredna demokracija pa lahko, po mojem mnenju, obstaja samo na lokalnem nivoju, v manjših skupnostih. Plenum je lahko neke vrste alternativna politična moč, paralelna oblast v rokah ljudstva, ampak samo če deluje v manjših skupinah ljudi, do 500 posameznikov.

Mislim, da v BiH ne bomo napredovali v tej smeri, čeprav ne bi bilo slabo o tem razmišljati, zato da bi ljudi sami začeli reševati svoje vsakodnevne probleme, s katerimi se soočajo, ko gredo iz službe do doma. Kar pa se dogaja na plenumih, je dobro, ker končno vadimo demokracijo. Dolgoročno menim, da se bodo te strukture plenuma obdržale samo kot mehanizem pritiska na oblast.

 

1181 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.