Pripravništvo v Bruslju ni le virtualni sprehod skozi ustanove EU

Piše: NANancyVidmarNCY VIDMAR
življenje bi zajemala z veliko žlico, magari z lopato. A kaj, ko nikjer ne najde dovolj čiste.

 

 

Združeni v raznolikosti za mir, stabilnost in napredek

ZigaStajnbaher_fotoDiegoValinoSeva

Žiga Štajnbaher, sicer predsednik Mladinskega mestnega sveta Maribor, počasi končuje pripravništvo v Odboru za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta v Bruslju. Za bralce Replike je bil pripravljen deliti to zagotovo zanimivo in za posameznika zelo pomembno izkušnjo. Bolj primernega termina za pogovor najbrž ne bi našli, saj je še vedno pod vtisom tako pariških kot bruseljskih terorističnih dogodkov.

Torej, Žiga, kako ti je uspelo priti do pripravništva v Bruslju?
Odgovor niti ni tako enostaven. Vsekakor je pri tem botrovalo tudi nekaj sreče in sklep naključji. ‘Bodi vključen!’ To je moj moto. Mlademu, ki me vpraša, kako postati zanimiv potencialnemu delodajalcu, svetujem, naj bo aktiven. Ne samo študijsko, šolsko. Ampak tudi obštudijsko, kot prostovoljec, oz. naj tekom izobraževanja najde nišo, preko katere bo poskušal priti do delovnega mesta oz. se zaposliti. Vem, priznam, lažje v teoriji kot kasneje v praksi. Nešteto je mladinskih organizacij, v katere se lahko mladi vključujejo. Od kulturnih, športnih do tistih s klasično vlogo mladinskih odločevalcev in zagovornikov. Zadnji dve leti sem kar nekajkrat poskušal priti do prakse v kateri od evropskih institucij. Do lanske jeseni neuspešno. Ko mladi izpolnjujemo svoj življenjepis, se velikokrat ustavimo pred velikim zidom, saj pod delovne izkušnje nimamo kaj navesti. Bolje rečeno – ne znamo navesti. Izobraževanje je seveda ključen segment razvoja posameznika, a je velikokrat premalo za tistega na drugi strani mize. Bolj kot to želi delodajalec videti, katere in kakšne neformalne veščine je oseba razvila. Za pripravnika Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu sem se prijavil preko spletne prijave. Fundacija, ki me je pokrila, je Francis Vals iz Francije. Nato počakaš na odgovor. Pozitiven ali na negativen. Upaš na najboljše. Pogodba je za določen čas petih mesecev. Plačilo, za Slovenijo super, za Bruselj ne ravno. Ne bom sicer jamral. Tudi za tukaj zgoraj bi bilo super, če ne bi bilo treba pokriti najemnine in stroškov. Torej, da zaključim to misel. Pri iskanju službe je potrebno v teh časih imeti tudi nekaj sreče. Ali pa predvsem srečo.

Delo v stavbi evropskega parlamenta je praktično spoznavanje institucij EU in ne zgolj teoretični sprehod skozi nek virtualni prikaz, največkrat skozi priročnik o delovanju institucij EU.

Kaj torej počneš, kje, kdo so ‘šefi’, sodelavci …
Ob prijavi na pripravništvo sem zavedel tri kategorije, s katerimi se želim ukvarjati, kaj me najbolj veseli. Na koncu so me dodelili Odboru za kulturo in izobraževanje, ki pokriva tudi mladino in človekove pravice. Delamo pet dni na teden. Od 9. ure do 19. ure. Konec tedna se že kar pozna, da moto(r) potrebuje počitek. Kot pripravnik v Odboru pokrivam mladino in izobraževanje. seveda pa priskočim na pomoč tudi, ko je potrebno pokriti ostala področja. V danem trenutku se ukvarjam z bolonjskim visokošolskim procesom. Predvsem z vidika težav, pomanjkljivosti in prednosti. Kaj se lahko izboljša in koliko je v danem trenutku implementiranega. Odbor za kulturo in izobraževanje je najmanjši odbor. Hja, o šefih moraš vedno govoriti lepo. Šalim se. Sem povsem zadovoljen. Šefica prihaja iz Slovaške, iz Košic, skupaj z njeno asistentko iz Grčije ter s 16 evropskimi poslankami in poslanci pokrivamo področje kulture in izobraževanja. Potem sta tukaj še koordinatorka, evropska poslanka iz Nemčije Petra Kammerevert, in predsedujoča odboru, prav tako evropska poslanka Silvia Costa iz Italije. Ter seveda ves birokratsko-administrativni aparat, ki bdi nad zadevo kot Fenix iz ozadja. V pisarni sem s 12 pripravniki, skupaj nas je skoraj 30. Smo dobra ekipa. Ne samo v službi, ampak tudi zasebno. Človek je socialno bitje in ob vsej resnosti dela razvije tudi zasebni del življenja. Pivo, kava, kakšen izlet, tudi to je del življenja tukaj zgoraj.

V okviru evropskih institucij nisem naletel na posameznika, ki bi bil aroganten. Pravzaprav me to preseneča. Pri nas, v Sloveniji velikokrat naletiš na ljudi, ki ti prej kot prijazno besedo namenijo hrbet. Tukaj je drugače. Res drugače. Sila težko opišem. Izkusiti je treba.

Kako je organizirano delo – nekaj ključnih projektov, na katerih si deloval ali še deluješ … načini dela, v čem se razlikujejo od naših …
Največja razlika z delom v Sloveniji je vsekakor uporaba tujega jezika. Temu tukaj rečejo skupen jezik. V 90 odstotkih je to angleščina. In da se preživeti brez francoščine. Ni težava, skoraj vsak kdo zna vsaj malo angleško ali nemško. Delo v stavbi evropskega parlamenta je praktično spoznavanje institucij EU in ne zgolj teoretični sprehod skozi nek virtualni prikaz, največkrat skozi priročnik o delovanju institucij EU.
Bilo je kar nekaj drobnih projektov Morda naj omenim tri največje. Priprava konference Kultura kot dinamično socialno in ekonomsko orodje. Zelo leseno se sliši v slovenščini. Nato delo na Erasmus+, Analiza delovanj Evropskih prestolnic mladih od Aten, 1985 do danes. In seveda TTIP in njegov vpliv na področje kulture, izobraževanja, mladine in človekovih pravic.

ZigaStajnbaher2_fotoDiegoValinoSeva

Si imel na razpolago dovolj časa, da se normalno vključiš v delo?
Priznam, da sem se pred odhodom v Bruselj pozanimal, kako zgleda delo. Vsekakor drugače, kot je bila moja predstava. Delo je veliko manj dinamično, kot smo to navajeni v NGO ali mladinskih organizacijah. Tukaj je velikokrat več administrativnih ovir, nekatere stvari trajajo dlje, kot sem bil vajen. Vsekakor vse potrebuje svoj čas. Prvih nekaj tednov se človek lovi. Še ob koncu pripravništva včasih tekam po hodnikih in iščem, kje je ta dvorana ali kje je ta pisarna. Številčenje prostorov velikokrat nima neke logike. Za vključitev v proces dela ti je na voljo tako oddelek s kadri kot dodeljen šef. Karkoli sem potreboval, sem se obrnil na nekoga nad menoj. Izkušnja je več kot pozitivna. Multi-kulti družba je hkrati izziv in spoznanje, da je Evropa naš skupni prostor. Združeni v raznolikosti je tudi eden od sloganov EU.

Preostanek intervjuja si preberite v tiskani izdaji Replike.

Foto: Diego Valino Seva

1267 Total Views 1 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.