Liberté, égalité, fraternité

Piše: JERNJERNEJ STROMAJEREJ ŠTROMAJER
prostočasni družbeni kritik, politolog, magister svetovnih študij in doktorand na FDV.
Twitter icon
@JernejStromajer

 

Replika Liberte

Ta mesec smo vsi bili Čarli (Je suis Charlie). Seveda nas je večina s tem želela izraziti svojo solidarnost z nedolžnimi pariškimi žrtvami, ki so padle pod streli ekstremistov. Dogodki v Parizu so odprli številna vprašanja o sodobni družbi in naših medsebojnih odnosih. Naj bo jasno, nasilje seveda nikoli ni rešitev in takšna dejanja so popolnoma zavržena in grozljiva. Vendar so številni ukrepi, ki jih evropski veljaki želijo sprejeti kot posledico oz. na podlagi povoda iz Pariza, popoln strel v koleno. Če bo odgovor EU, da se še bolj zapre znotraj svoje schengenske meje, je to popolnoma napačen odziv. Da ne bo pomote: glavna napadalca v Parizu nista potrebovala schengenske vize.

Pravilen odgovor na odprta vprašanja, ki so se pojavila po dogodkih v Parizu in se dotikajo celotne EU, najlažje najdemo v geslu francoske revolucije. EU potrebuje več svobode, ne le svobode gibanja znotraj svojih meja, ampak mora najti tudi odgovor na svobodo drugih ljudi, ki niso imeli te sreče, da bi se rodili znotraj schengenske kletke, vendar si želijo urediti (ali pa so si že uredili) življenje v EU. Ljudje znotraj EU pa morajo postati tudi bolj svobodomiselni. V tem duhu so shodi nestrpnežev nemške Pegide popolnoma nesprejemljivi in škodljivi. Ko svoje udejstvovanje začinijo še s slikami svojega ‘vodje’, ki pozira v podobi nekdanjega nemškega nacističnega voditelja, je čas za alarm. Sicer pa, se še spomnite izjav aktualne nemške kanclerke, ki je razglasila, da je pristop multikulturnih družb »odpovedal, povsem odpovedal«? O globalizaciji, talilnih loncih in kozmopolitanski družbi na tej točki raje sploh ne bom pisal.

Odgovor najdemo drugje v geslu francoske revolucije: bratstvo. Ne le znotraj nacionalnih držav med ljudmi iste verske izpovedi in kulturnega ozadja, ampak v bratstvu med soljudmi. In kot v vsaki družini je pomembno, da se z brati in drugimi sorodniki pogovarjamo. Potrebujemo medkulturni in medverski dialog ter razumevanje in spoštovanje drug drugega. Da se določene segmente družbe v EU strpa v nekakšne gete, ni rešitev; potem pa se bomo čudili, ko se bodo tudi v EU pojavila podobna trenja kot v ZDA, najsi bo zaradi barve kože ali veroizpovedi.

In tukaj pridemo do tretjega dela gesla francoske revolucije, do potrebe po enakosti. V EU ne bi smelo biti nobenega dvoma, da moramo vsi biti enaki pred zakonom: tisti z debelo denarnico, ki si lahko privoščijo najboljše odvetnike, in tisti, ki si odvetnika sami sploh ne morejo privoščiti. Ljudje morajo imeti enake možnosti in pravice ne glede na socialni, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Po orwellovsko bolj enakopravnih preprosto ne sme biti.

Sicer pa naj bi do leta 2016 najbogatejši 1 % ljudi imel v lasti več premoženja kot preostalih 99 % ljudi skupaj. Če kdo misli, da vedno večje socialne razlike ne bodo imele daljnosežnih škodljivih družbenih in seveda socialno-ekonomskih posledic, se seveda zelo moti. Če se želimo izogniti še obsežnejšim socialnim in drugim trenjem, se moramo torej vrniti nazaj h geslu in vrednotam francoske revolucije. No, pa na solidarnost pri tem ne smemo pozabiti. Zgledujmo se po geslu Filozofske fakultete v Ljubljani: ‘Človek človeku humanist’!

Osma številka Replike izide v soboto, 31. januarja 2015.
1344 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.