Kjer se česen sadi, od tam bolezen beži.

Živa zelenjava na okenski polici

cesen_11

 

Česnek kot zgodba o uspehu

saraKarba

Piše Sara Karba

mladinska aktivistka, filmoljub, liberalka, večna optimistka

Stari slovenski pregovor o česnu je danes lahko razumljen tudi dvoumno. Ne le da je odlične domače zdravilo pri večini bolezni, danes je dobesedno tudi zdravilo za brezposelnost mladih. Česnek predstavlja zgodbo o uspehu mladih v Prlekiji.

Večina Slovenije si ob omembi Pomurja še vedno predstavlja široke ravnice pokrite s poljščinami ter klasično, rahlo zastarelo kmetijstvo, ki je glavni vir preživetja marsikateremu Pomurcu. Pa vendarle danes ni več tako. Tudi Pomurci pišejo zgodbe o uspehu z inovativnimi pristopi in idejami. Predvsem mladi so na tej dobri poti, ko jih situacija v gospodarstvu več kot prisili, da se znajdejo sami.

Zgodba se je začela leta 2011, ko je 30 – letni Mario Kurtović postal lastnik 4,5 hektara velike kmetije v Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru in začel strmo pot na poti k uspehu. Danes je njegova kmetija, ki se je preimenovala v kmetijsko gospodarstvo Panorganic, največja pridelovalka česna v Sloveniji in glavna oskrbovalka večine trgovin na našem trgu. A v treh letih je s pomočjo sodelavcev zastavil še večje in višje cilje ter se s pridelave česna podal še na pot pridelave drugih vrst sadja in zelelenjave. Kljub temu, da družboslovci pregovorno ne znamo delati z rokami, je ekipa, ki stoji za zgodbo o uspehu, modernega kmetijskega gospodarstva Panorganic v Prlekiji ravno to. Sebi in drugim je dokazal nasprotno ter danes uspešno stopil na pot konkurenci iz tradicionalnih kmetijskih panog, hkrati pa iz klasičnega kmetijstva inovativno ustvaril uspešno rastoče podjetje.

Navdih za takšno usmeritev je bila predvsem ljubezen do domačega okolja in želja po napredku ter motivacija, da s svojim znanjem začne spreminjati stagnirajočo dejavnost, predvsem s pomočjo inovativnih in alternativnih prijemov. Mario Kurtović je okoli sebe zbral skupino mladih ambicioznih posameznikov, od katerih vsak ‘pokriva’ specifična znanja, pač tista, v katerih je najboljši. Zato KMG Panorganic ni en človek oziroma kmetovalec, ki se ukvarja s pridelavo hrane, ampak majhna skupina domačih, visoko izobraženih, izkušenih in inovativnih mladih posameznikov, ki obvladajo najsodobnejše svetovne tehnologije pridelave in predelave, standarde in trende kmetijskega sektorja.

Za Repliko se je z nami pogovarjal Niko Miholič, ki v podjetju Panorganica skrbi predvsem za marketing in prodajo izdelkov.

PO7

Česnek (česen po prleško) je zgodba o uspehu in odličnem vzorčnem primeru kmetijskega gospodarstva. Kako nekdo, ki je iz družboslovne sfere in v življenju ni bil v stiku ali imel izkušnje v kmetijstvu, pride do tega, da se začne ukvarjati s pridelovanjem poljščin? 

Niko Miholič: Ideja je plod raziskovanj lastnika Kmetijskega gospodarstva Panorganic – Maria Kurtovića. Pisalo se je leto 2011, ko je bil v Sloveniji očiten manko slovenskega česna. Takrat se je pridobilo prvo pridelovalno zemljišče, sledilo je formalno in neformalno izobraževanje s področja agronomije, posvetovanja z največjimi strokovnjaki na področju zelenjadarstva (veliko je bilo posvetovanj z gospo Mišo Pušenjak iz KGZS Maribor) in tako je nastal prvi pridelek česna. Priznamo, da je bil začetek težak, saj prvo leto ni bilo najbolj rodovitno, a nam je z vztrajnostjo in željo uspelo, kar smo si zadali.

Česen je v preteklosti navadno prepotoval dolgo pot okoli sveta, največkrat iz Kitajske, preden se je znašel na policah naših trgovin. Danes imamo možnost kupiti česen iz naše bližnje okolice. Kakšna je razlika med slovenskim česnom in česnom iz tujine? 

Niko Miholič: Pogoji za rast česneka so skrbno načrtovani, saj za tehnologijo skrbijo najboljši strokovnjaki na področju zelenjadarstva. Izjemnega pomena za kakovosten pridelek je tudi shranjevanje, saj le-to vpliva na ohranjanje njegovega okusa in hranljivih snovi. Skladiščimo v idealnih pogojih. Zaradi gojenja in nege med samo rastjo (odstranjevanje plevela, rahljanje zemlje …) ter po pobiranju in ustreznem skladiščenjem, česnek ohranja svežino, izrazit vonj in okus, posledično vsebuje tudi številne vitamine ter druge koristne snovi za naše zdravje. V tem je tudi bistvena razlika v primerjavi z uvoženim – predvsem španskim in kitajskim česnom, saj pri nas ne uporabljamo kemikalij za daljše skladiščenje (gama žarčenje, hormonski regulatorji rasti …), ampak zgolj ustrezne pogoje skladiščenja, ki omogočajo, da je naš česnek živ, kar se pokaže v kasnejših mesecih z njegovim klitjem.

Česnek_škatla

Kje lahko kupimo česnek? So bili prodori k velikim trgovcem težki?

Niko Miholič: Česnek se dobi v trgovinah Mercator, Spar, TUŠ, Hofer in Lidl. Prvi nam je odprl vrata g. Rinaldo Kert, vodja nabave sadja in zelenjave v Mercatorju že v letu 2012. Takrat je bil očiten manko česna v Sloveniji in ves pridelek je bil prodan v Mercator. Leto kasneje smo pridelek povečali, ustvarili blagovno znamko ter naredili strategijo komuniciranja, zato je bila nujna posledica, da se začnemo pogovarjati tudi z ostalimi trgovci v Sloveniji.

Kako se česnek vključuje lokalno okolje?

Niko Miholič: Že ime blagovne znamke ‘Česnek’ je prleško-prekmurski narečni izraz za česen. Pogodbeno zaposlujemo lokalne ljudi, prav tako pa želimo čim več prispevati v lokalno okolje v obliki donatorstva športnim in kulturnim društvom. Razvoj kmetijstva v Prlekiji oz. Pomurju je naše vodilo, zato že omemba Prlekije nikoli ne izostane v promociji.

Pregovorno iz majhnega zraste veliko … Kakšni so načrti podjetja Panorganic?

Niko Miholič: Kar se tiče česna, je prihodnost jasna – povečanje pridelave, predstavitev naših predelovalnih izdelkov (kot npr. česnek v prahu, česnov čips, česnek v olivnem olju …) ter usmerjanje na tuje trge.

Ostali načrti so izjemni, saj napovedujemo verjetno največji projekt v letu 2015 na področju zelenjadarstva – gre za projekt Živa zelenjava. V hektar velikem rastlinjaku bomo pridelovali solato, baziliko, peteršilj, drobnjak, ohrovt, blitvo in meto, ki bo naprodaj s koreninami v zemlji in v biorazgradljivi embalaži. ‘Živo’ zelenjavo si bo potrošnik lahko postavil na okensko polico, da bo še rasla, ohranjala svežino in hranilno vrednost. Projekt ‘Živa’ bo imel tudi dobrobit za domače okolje, saj bo Ljutomerčanom prinesel najmanj deset novih zaposlitev.

Trenutno imamo posajenih tudi 11.500 grmov ameriških borovnic in že v tem letu bomo nasad razširili, saj bomo posadili še 10.000 novih sadik. Prav tako imamo posajenih 1.500 grmov goji jagod, ki imajo tudi ekološki certifikat. Trenutno najbližji projekt pa je Fižolček – slovenski fižol. Gre za fižol v zrnju (češnjevec), ki ga bomo že konec tega meseca začeli prodajati v mrežici.

Sporočilo mladim, ki se podajajo na svojo pot v podobnih panogah?

Niko Miholič: Mladi smo kreativni in polni idej, a velikokrat ne gre brez konkretnih posvetovanj s strokovnjaki, ki jih lahko najdete med svojimi nekdanjimi sošolci iz osnovne in srednje šole ali fakultete. Povežite se v ekipo, naj vsak dela na svojem področju in skupaj lahko dosežete uspeh. Nenazadnje pa se je danes tako enostavno podati na pot po svetu, zato predlagam, da čim več raziskujejo in analizirajo, kaj se dogaja drugod. Če so dovolj drzni ter bodo znali povezati dobre ideje in jih prilagoditi slovenskim potrošnikom, jim uspeh ne uide.

 

Če je zgodba KMG Panorganica zgodba o uspehu, bi se iz nje lahko naučili to, da je za uspeh potrebno združevati znanja različnih ljudi in poiskati nove ideje, nove produkte, torej tisto, česar še ni.

http://panorganic.si/

in FB:

https://www.facebook.com/panorganic.si?fref=ts

https://www.facebook.com/panorganic.cesnek?fref=ts

4496 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.