Gal Gjurin: »Ne popuščam temu, da so slabi časi. To me ne zanima.«

Žal ne moreš lomiti pravil, ker togih pravil več ni

Foto, Jana Šnuderl

Dober rock je predrzen in luciden, sicer nima smisla

ksenjaStrozic

Piše Ksenija Strožič

Študentka novinarstva. Zanimajo jo ljudje, njihove zgodbe in cel spekter kultur, ki obstaja. Obožuje glasbo, film in gledališče, njeno največje veselje pa sta ples in zborovsko petje. Najboljši umik od sveta, je pobeg v naravo.

Gal Gjurin je vsestranski glasbenik, pisec besedil in glasbe, mojster snemanja in produkcije. Ustanovil je lastno neodvisno založbo Diskografsko hišo HAD, v okviru katere sodeluje s svojo sestro Severo Gjurin ter mladima glasbenima skupinama Čedahuči in 2B. Gala lahko skupaj s simfoničnim orkestrom Cantabile že dobro leto in pol spremljamo na koncertih po vsej Sloveniji. Pripravljajo dokumentarec o turneji, v montaži pa je tudi koncert iz Cankarjevega doma, s katerim so aprila lani napovedali glasbeni pohod po Sloveniji. Gal je tik pred izdajo kar dveh novih plošč, prva se bo imenovala ‘Zemlja’, druga pa ‘Temna godba’. Je zelo dober sogovornik, z ogromno znanja in jasnimi stališči. Bori se proti svetu, v katerem se vsi nekomu podrejamo in vztraja pri svobodnem razmišljanju in glasbenem ustvarjanju.

Prihaja nova plošča z naslovom Zemlja. Zvoki električne kitare kažejo, da se obeta bolj rockovsko obarvan album. Kaj bo njeno glavno sporočilo?

Sporočilo Zemlje bo, da svoboda še obstaja. Bistvo rock glasbe je, da ima človek občutek svobode. Da si prižgeš muziko, jo daš naglas in se ti zazdi, da se boš v tistem trenutku odpeljal na morje. Moč in svoboda, to sta ključni besedi. Seveda pa obstaja, sploh v slovenskem rocku, nasprotna tradicija. Postal je ‘pomehčan’. Ne samo po zvoku, temveč predvsem po sporočilu. Dober rock je predrzen in luciden, sicer nima smisla.

»Ker bistveno je, da mi dobr gruv zamuva bouk,« pravi komad Plešem po muziki. V pesmi slovensko besedilo izgovarjaš v angleščini. Je pesem nekakšna parodija na to, da naj bi slovenski poslušalci raje kot slovensko poslušali tujo glasbo?

Ne gre za to, da Slovenci raje poslušajo tujo glasbo. To v resnici sploh ne drži, saj večina Slovencev nima proti Lojzetu Slaku popolnoma nič.

To, da naj bi Slovenci poslušali tujo glasbo, nam prodajajo radiji.

Nekateri komercialni slovenski radiji so del kolesja, ki po Evropi prodaja tujo glasbo zaradi finančnih vzrokov in ne zato, ker bi bila ta glasba dobra. Gre namreč za avtorske pravice, ki so skrite v teh skladbah, te skladbe pa so last založb multinacionalk. Te sodelujejo z radii in drugimi mediji ali pa so celo lastnice medijev. Gre za poslovni model, kako zapolniti ogromno finančno luknjo v svetovni glasbeni industriji, ki je nastala z upadom prodaje CD-jev – vrteti lastne komade, katerih lastnik si sam, na lastnih radijih. Tako pobereš ves denar. Poslušalcu prijazni radio ni več, kar je nekoč bil, ampak je mašina za delanje denarja. ZDA namreč premorejo tudi ogromno kvalitetne glasbe, tista, s katero nas posiljujejo preko domačih radiev, pa je seveda ena najslabših. Evropske glasbe pa pri nas tako rekoč ni slišati, pa živimo v EU. Našo, slovensko, pa le ponoči. Ali se vam morda ne zdi tukaj nekaj hudo narobe?

Če se vrneva na komad Plešem po muziki …

Plešem po muziki je predvsem parodija na vse tiste, ki se utegnejo v njej prepoznati. Apeliram pa tudi na mlajše slovenske pop in rock izvajalce in skupine, ki nemalokrat živijo v žalostni iluziji, da je treba besedila pisati v angleščini. Realno imajo po navadi na voljo kakih 500 besed svojega besednega zaklada in iz teh potem pač nekaj naredijo. Ali res mislijo, da bodo prišli v tujino prej s slabo angleščino kot pa s slovenščino?

V pričakovanju rockovske plošče Zemlja pa si nas presenetil še z jazzovsko prohibicijsko ‘plato malo za vmes’, ki se bo imenovala Temna godba. Ponese nas nazaj v 20. leta, znana po prohibiciji, hkrati pa po korupciji, razvoju jazza, prepovedi alkohola … Preskok iz rocka na jazz, torej?

Ne. Iz evropske simfonične glasbe sem odšel v rock, da se malo sprostim, in potem skočil vmes v jazz, katerega pa tako ali tako ves čas igram v raznih oblikah. Vsebinsko se v okviru Temne godbe navezujem na to, da živimo v družbi raznih prepovedi. V 20. letih je bil v ZDA prepovedan alkohol, sedaj gre pa predvsem za druge prepovedi. Sistemska korupcija pa je enaka, če ne celo večja kot v času prohibicije, v okviru katere se je rodil tudi organiziran kriminal, kot ga poznamo danes.

O katerih prepovedih v sedanjem času govoriš?

Govorim o prepovedi svobodnega mišljenja, o splošnem pomanjkanju zdrave pameti, o prohibiciji kvalitetne slovenske glasbe v medijih, o splošni nesvobodi medijev, o prepovedi iskrenosti, o tabujih … Tudi zakonodaja je v splošnem pisana negativno, kot seznam prepovedi, in ne kot spodbujanje in omogočanje napredka in razvoja.

Bi bilo bolje, če bi se kot glasbenik rodil v kakšnem drugem zgodovinskem obdobju?

 

Odgovor na to vprašanje in ostali del intervjuja pa preberite v tiskani izdaji Replike, ki jo dobite pri prodajalcih časopisov. 

2211 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.