Cherif in Said: »Charlie je mrtev!«

PeterOstirPiše: PETER OŠTIR
nekdaj bankirski lovec na zavoje, danes finančni kavboj. Še bolj kot črke ljubi številke. Predvsem tiste, obarvane z zeleno. Prisega na ‘kmečko’ logiko. Strasten ljubitelj zimskih športov, hribolazništva, kolesarstva in popotovanj. Brez dlake na jeziku. Ne mara pasivnosti, stokanja in neumnosti.

 

Sorazmerno z občutkom nemoči in frustracije se povečuje želja po boju

Budilka prebudi Cherifa. Počasi vstane in v temi odide v kopalnico. Z vodo si umije dlani, komolce, obraz, usta in glavo. Vrne se v sobo in prebudi svojega starejšega brata, ki je to noč prespal pri njemu. Nato poklekne v smeri Meke in prične s prvo molitvijo dneva. Že čez nekaj trenutkov, potem ko se umije tudi sam, se mu pridruži brat Said. Molitev končata z izrazom miru drug drugemu.

Zavedata se, da je podroben načrt osnova, če želita s svojo akcijo povzročiti maksimalno škodo sovražniku.

V kuhinji Cherif skuha kavo, nato pa z bratom Saidom natančno pregledata načrt za napad. Načrt, ki ga do potankosti pripravljata zadnjih nekaj mesecev in s katerim želita tudi sama prispevati svoj delež v vojni proti sovražnikom. Zavedata se, da je podroben načrt osnova, če želita s svojo akcijo povzročiti maksimalno škodo sovražniku. Tega se je Cherif naučil pred leti v vojaškem urjenju v Jemnu. Med pogovorom o načrtu se zunaj zdani in brata ponovita ritual umivanja, kateremu sledi druga molitev dneva.
V 13. okrožju Pariza, kjer živi približno 190 tisoč ljudi, prednjačijo Vietnamci, Kmeri, Kitajci in Laoti, vsi združeni v azijski četrti. V zadnjem desetletju je opazno naraslo število muslimanskih priseljencev, predvsem tistih iz Magreba. Tu živi tudi Cherif, ki se s Saidom pelje v črnem citroenu C3 mimo Place d’ Italie v smeri reke Sene, proti cilju v 11. okrožju. Oblečena sta v črna oblačila, na zadnjem sedežu počiva potovalka, polna orožja. Pištole, kalašnikova, raketomet, molotovke ter več okvirjev nabojev.
Med vožnjo Cherif opazuje stavbe v svojem okrožju, okrožju, kjer je živel zadnjih 14 let. Leta 2000, ko je dopolnil 17 let, so mu dovolili zapustiti sirotišnico in priti v Pariz, kjer se je pridružil bratu. Oče je družino zapustil kmalu po rojstvu otrok, mati pa si je kasneje vzela življenje. Sledila so leta življenja v rejništvu in sirotišnici. Težki časi. Kot siroti alžirskih staršev nista čutila pripadnosti Alžiriji. Barva kože in vsakodnevno življenje pa sta ju opominjala na to, da nista niti Francoza.

Izmišljeni razlogi za začetek napada na Irak niso prepričali nikogar izmed njih. Vedo, da se glavni razlog skriva v naftnih vrtinah.

Cherif po prihodu v Pariz postane dostavljalec pic. Skupaj z bratom živi v majhnem najetem stanovanju v soseski, kjer prevladujejo priseljenci iz Magreba. Udeležujeta se srečanj in molitev v mošeji Addawa, ki se nahaja v 19. okrožju. Tu je prisotna močna muslimanska skupnost (v Parizu in njegovih predmestjih živi 1,6 mio tujcev, od tega slabih 800 tisoč muslimanov iz držav Magreba, podsaharske Afrike ter Turčije). Tu se brata prvič srečata z gorečim verskim učiteljem Faridom Benyettoujem, ki ju spodbudi k študiju islama. Karizmatični in radikalni imam brata pritegne v svojo skupnost in v družbi enako mislečih kmalu začutita občutek pripadnosti. Cherif in Said se končno počutita del družine. Sedaj se čutita člana široke, svetovne družine muslimanov.

Ko pa na spletu zaokrožijo posnetki golih zapornikov, ob katerih se slikajo ameriški vojaki, ter strganega korana v straniščni školjki, pa prekipi tudi Cherifu. Odloči se pridružiti soborcem.

Z indoktrinacijo radikalnega imama brata spoznata vrsto ljudi. Med njimi tudi Al-Hakima, gorečega islamista, tesno povezanega z iraško vejo Al Kaide. Sedaj sta brata že močno pod vplivom svojega verskega voditelja in radikalne veje islama. Cherif začne Al-Hakimu pomagati novačiti muslimane za boj v Iraku. Tako Benyettou kot tudi celotna skupnost, zbrana okoli njega, je prepričana, da je vojna v Iraku napad na muslimane in islam. Izmišljeni razlogi za začetek napada na Irak niso prepričali nikogar izmed njih. Vedo, da se glavni razlog skriva v naftnih vrtinah. Dnevne novice iz Iraka o pobivanju in mučenju muslimanov ter raketnih napadih prebivalstva (postranska škoda) vse skupaj le še podžgejo. Ko pa na spletu zaokrožijo posnetki golih zapornikov, ob katerih se slikajo ameriški vojaki, ter strganega korana v straniščni školjki, pa prekipi tudi Cherifu. Odloči se pridružiti soborcem.
Januarja 2005 ga francoska policija aretira na letališču, ravno ko se pripravlja na let v Sirijo. Od tam se je nameraval pridružiti soborcem v Iraku za boj proti okupacijskim silam. Prisluži si leto in devet mesecev zapora. V zaporu spozna Djamela Beghala, gorečega islamista, obosjenega na 10 let zapora zaradi sodelovanja v bombnem napadu na ameriško ambasado v Parizu. Še ena oseba in razlog več, da se v Cherifu poglobi bes nad okupatorjem, ki nekaznovano pobija verske sobrate širom sveta.

paris15

Po vrnitvi iz zapora si Cherif poišče službo, stopi v zakon in še strastneje sledi verskemu učitelju Faridu Benyettouju. Ves prosti čas posveti študiju korana in islama. Bes do sovražnikov islama se še stopnjuje. Nekaznovano pobivanje soborcev v Iraku, okupiranost držav na Arabskem polotoku, pobivanje muslimanov s strani Izraelcev ter čedalje pogostejši napadi na njegovo vero delujejo frustrirajoče nanj in njegove somišljenike. Sorazmerno z občutkom nemoči in frustracije se povečuje želja po boju z sovražnikom. Le – te vidi v ameriških vojakih, Izraelcih ter tudi francoski državi. Francoski državi, medijih, policistih, vojski … vseh, ki mu leta in leta povzročajo občutek manjvrednosti zato, ker je, kar je. Vseh, ki se norčujejo iz islama, preroka, molitev in vseh, ki mu preprečujejo njegov boj.
Seveda je pod drobnogledom oblasti, ki ga leta 2008 zaradi sodelovanja pri rekrutiranju borcev za Irak ponovno pošlje pred sodnika. Temu prizna sodelovanje pri rekrutiranju in razloži, da se je čutil dolžnega pomagati borcem v Iraku, potem ko je videl mučenja muslimanov v zloglasnem Abu Ghraibu. Sodnik ga obsodi na tri leta zapora. Odsedi leto in pol, nato ga izpustijo iz zapora. Ponovno na prostosti se Cherif odloči za študij na Inštitutu za arabske jezike v Jemnu. Bolj kot študij, ga zanimajo somišljeniki v borbi proti sovražnikom islama.

Več si preberite v tiskani izdaji Replike, ki jo dobite pri prodajalcih časopisov.
1159 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.