Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik

Mladi podjetniki med Scilo in Karibdo

Uspešnih zgodb je čedalje več

Foto Nuša Starček

Piše Tadej Beočanin

Borut Borštnik je direktor Zavoda mladi podjetnik (MP). V organizaciji, ki se ukvarja s podporo podjetništva med mladimi, od začetkov do delovanja na trgu, je aktiven na področju svetovanj mladim podjetnikom, soorganiziral je več kot 200 podjetniških predavanj, izobraževanj, okroglih miz in druženj ter postavil programe MP šole, MP coworkinga, izbor mladega podjetnika leta in druge. Spletni medij mladipodjetnik.si je eden tistih primerov, ki dokazujejo, da je možno uspeti tudi brez javnih sredstev. Izkušnje, ki jih pridobiva z vsakodnevnim srečevanjem z mladimi podjetniki, so nas prepričale, da smo se z njim pogovarjali o položaju mladih podjetnikov v Sloveniji.

Kakšno je stanje na področju podjetništva mladih v Sloveniji?

Razmere v državi so se spremenile do mere, ko varnih, številčnih delovnih mest ni več. Izhajajoč iz te ugotovitve tudi mladi po srednji šoli oziroma po fakulteti razmišljajo, da bi vsaj poskusili s podjetništvom. Očitno se je vendarle nekaj naredilo na sami popularnosti podjetništva v zadnjem času.

Ugotavljamo pa, da se preveč potencira število in omenjanje startup podjetij, ki pa so pogosto šele v fazi neformalnih ekip – nekaj posameznikov, ki so se našli na nekem vikendu, ali pa skupina sošolcev, prijateljev, ki so nekaj poskusili narediti, dejansko pa nišo naredili še ničesar. Ni podjetja, ni prihodkov, ni neke pametne razvojne strategije za podjetje. Podjetniška scena se razvija, morali pa bomo delati na izvršnosti, torej, da bomo prišli od idej do podjetij, ki rastejo in imajo dejansko prihodnost.

Je torej nizka stopnja realizacije idej ključna težava mladih podjetnikov?

Tuji investitorji oziroma ponudniki tveganega kapitala menijo, da smo premalo trmasti, premalo vztrajni, kar se tiče razvoja idej. Prihodnost bo pokazala, če je to res težava. Osebno mislim, da smo v neki vmesni fazi – počasi se bodo stvari vendarle začele razvijati. Uspešnih zgodb je čedalje več, tudi mednarodno uspešnih. Ravno v začetku maja je eden od slovenskih startupov pridobil investitorja za 15 milijonov evrov.

So mladi podjetniki uspešni v slovenskem, evropskem in globalnem merilu? Katere prakse lahko postavljamo za vzgled?

Zemanta je že nekaj časa prisotna na trgu, Celtra je tudi odlična na področju mobilnega oglaševanja v njihovi panogi. OutFit 7 je eno izmed najbolj poznanih podjetij zaradi Talking Toma. Mogoče nam manjka še faza, ko se bodo podjetja odprla navzven, na tuje trge, ko se bo naredil ta ‘exit’ pri velikih startupih. Ta denar bi potem prišel v Slovenijo, pa seveda tudi znanje.

Kako bi sicer ocenili okolje za razvoj podjetništva med mladimi v Sloveniji?

Če razdelimo okolje na državno in zasebno, se mi zdi, da so zasebne iniciative zelo koristne. V zadnjih letih so naredile izreden napredek in držijo celotno startup sceno pokonci. Tu bi omenil CoInvest in v zadnjem času Ustvarjalnik na področju dijaškega podjetništva. Obstajajo tudi ljudje, ki so podjetniki ali pa jim je blizu svet startupov, ki se zelo angažirajo na področju promocije podjetništva, svetovanja, pomoči …

Kaj pa javna sfera?

V zadnjem času se je začelo dogajati tudi v državni sferi. Začeli so delati. Zbudili so se tehnološki parki in inkubatorji. Zdi se, da se vse postavlja na svoja mesta. V Mladem podjetniku menimo, da poudarek ne bi smel biti samo na subvencijah, ampak bi država morala ponuditi enake možnosti vsem. V sistemu subvencij niso vedno vsi upravičeni do teh sredstev. Mladi se k nam obračajo s težavami pri odprtju podjetja, ko so še študentje, ker ne morejo imeti več študentskega s.p.-ja, ampak morajo takoj pričeti s plačevanjem po 300 evrov prispevkov. Z vidika začetnika je nevzdržno, da mora plačevati po 300 eurov za prispevke, 50 ali 100 eurov za računovodstvo, pa so to samo administrativni stroški, da niti ne govorimo o stroških prostorov, opreme, marketinga, plač in drugih prejemkov ekipe. Država s temi ukrepi ne gre v pravo smer, kar pa je sicer verjetno posledica krize. Vstopni stroški za vstop v svet podjetništva postajajo čedalje večji.

Državi torej ne predlagate subvencij za zagon podjetništva, ampak …

Podjetniki so že večkrat rekli, da ne želijo subvencij, ker imajo te določene slabosti in prinašajo neravnovesje na trgu. Država bi morala novoustanovljenim podjetjem za prvih nekaj let oprostiti plačilo davka od dobička. Nesmiselno je, da država pobere teh 17 %, denar bi moral ostati v podjetju in se porabiti za razvoj. Tudi s prispevki samostojnih podjetnikov bi bilo treba nekaj narediti: država naj prvih nekaj let počaka, naj zahteva zelo malo ali nič prispevkov, potem pa jih počasi stopnjuje do stopnje, kot jo plačujejo uveljavljeni podjetniki. Je pa seveda treba paziti, da se ta sistem ne bi zlorabljal.

Pravite, da je začetek finančno težak. Kaj pa vse ostale zadeve? Kaj svetujete začetnikom? Kako naj vstopijo v svet podjetništva?

Čisto odvisno je od situacije do situacije, od ideje do ideje. Obišče nas veliko mladih, ki morajo pravzaprav samo formalizirati dejavnost, ki jo že opravljajo. Opažamo pa, da je velikokrat med začetniki preveč neznanja. Najbolje je, da se mladi, še preden odprejo podjetje, oziroma, že v fazi oblikovanja ideje, udeležijo čim več izobraževanj, obiščejo svetovanja in okrogle mize, se pogovorijo z izkušenim podjetnikom in pri tem spoznajo glavne težave in poudarke tistih, ki so že ustanovili svoja podjetja. Mladim podjetnikom velikokrat manjka realna ocena, saj ne opravijo niti osnovnih izračunov. Ne odgovorijo na vprašanje ‘Ali lahko moje podjetje preživi, če delam 8 ur dnevno, imam te in te stroške, največja urna postavka, ki jo trg lahko sprejme, pa je takšna in takšna.’ Preveč podjetij že na tej točki propade.

Pri naslednjih korakih se je dobro vključiti v nek podporni sistem ali imeti ob sebi ljudi, ki lahko pomagajo. Takšen primer je coworking skupnost, ki jo ponujamo tudi v našem zavodu, kjer najdeš nekoga, ki razvija podobno storitev ali produkt ali pa je v podobni fazi razvoja podjetja. Z njim se  lahko pogovoriš o težavah in jih skupaj rešiš. Lahko se vključiš tudi v mentorske sisteme, ki jih je zadnje čase kar precej, v njih te pa vodijo in ti pomagajo izkušeni, starejši podjetniki, ki so že postavili kakšen posel.

Omenili ste, da mladi podjetniki prepogosto ne naredijo jasnega finančnega izračuna. Kateri so še pogosti kiksi ob vstopu v svet podjetništva?

Eden takšnih je investiranje v posel, ki ne kaže rezultatov. Tu smo sicer priča tanki meji med vztrajnostjo in pretirano vztrajnostjo, torej vztrajnostjo na napačnem poslu. Ogromno podjetij se v zadnjem času poslužuje ‘pivotiranja’, kjer se na začetku odločiš za razvoj posla v neko smer, potem pa se sčasoma priučiš novih stvari ali pa se razmere na trgu spremenijo in se obrneš v drugo smer, proč od začetne ideje, celo proč od osnovne dejavnosti. Je pa to treba ugotoviti še pravi čas. Podjetnik mora imeti sposobnost presoje, kaj je realno in katera smer razvoja podjetja je smiselna. Pravočasno mora obrniti krmilo podjetja v pravo smer.

Koliko te sposobnosti presoje pa daje izobraževalni sistem?

Velik razkorak je med realnim sektorjem, gospodarstvom in javnim sektorjem, kamor spada izobraževanje. Svet se danes odvija precej hitreje, kot se je včasih, zato se je potrebno hitreje prilagajati. Podjetniška znanja se dandanes v večini pridobivajo neformalno, izven šolskih in fakultetnih klopi.

Se vam zdi smiselno, da bi poskušali v formalni izobraževalni sistem na primarni, sekundarni, predvsem pa terciarni ravni vključiti elemente podjetništva? Verjetno bi bilo smiselno, da šole ne izdelajo le strokovnjakov, ampak tudi podjetnike?

Vsak ne more biti podjetnik. Nekateri morajo biti zaposleni v gospodarstvu, nekateri v javni upravi, nekateri morajo biti zdravniki, drugi odvetniki …  Vsekakor pa bi v izobraževalni sistem morali vključiti osnove podjetnosti in podjetništva v dovolj zgodnji fazi, vsaj v srednji šoli – na fakulteti je že prepozno.

Kaj je temeljno poslanstvo vašega zavoda, kaj nudi mladim podjetnikom?

Eden izmed vidnih članov slovenske startup scene nas je nedolgo nazaj precej dobro opredelil kot vstopno točko, kjer dobiš osnovne informacije kje, zakaj, za koliko denarja in kjer lahko prebereš o uspehih in neuspehih drugih. Smo medij, imamo pa tudi svoje programe izobraževanj, izvajamo veliko dogodkov po celi Sloveniji, vsaj en večji dogodek na mesec. Imamo MP šolo, ki ponuja enkrat tedenske delavnice z različnimi tematikami na poti od ideje do podjetja. Mladim ponujamo individualna svetovanja, vključujoč pravne nasvete, nasvete za ustanovitev podjetja, ponujamo jim informacije o davkih in razlikah med oblikami podjetij ter jim pomagamo pri kreiranju idej in izdelavi finančnih projekcij. V zadnjem času veliko energije posvečamo coworkingu – v zavodu ponujamo skupaj 30 delovnih postaj za mlade podjetnike.

Ena izmed večjih projektov zavoda je izbor Mladega podjetnika leta. Za vami so že trije izbori. Katerega od nagrajencev bi mogoče izpostavili? Kaj je bila njegova zgodba o uspehu?

Vsako leto je zmagal nekdo, ki je bil boljši od ostalih prijavljenih, ki je najbolj prepričal komisijo. V lanskem letu smo s podjetjem Tiko Pro pisali lepo zgodbo: pokazali smo, kaj lahko podjetnik doseže, tudi če ni aktiven v podjetju, kar je uspelo Kristini Kočet – da ni bila aktivna v podjetju, podjetje pa je še vedno raslo. Eno leto je bila na porodniškem dopustu, pred tem pa v podjetju vzpostavila tak sistem, da je to napredovalo celo med njeno odsotnostjo. Podjetniki velikokrat preveč delamo, kar je napaka. Enostavno se iztrošiš, ker ne znaš stvari zapeljat na način, da vsaj osnovne funkcije tečejo brez tebe. Podjetnik se mora povleči nazaj in se vključiti le v razvoj podjetja. To je bil poudarek pri lanskoletnem zmagovalcu, ki je beležil zelo lepo rast prihodkov v letih 2012 in 2013.

Tudi zmagovalca v letu 2012 iz podjetja Ličila.si imata zelo zanimivo zgodbo. Pokazala sta, da je možno s hobijem priti na pol milijona prihodkov na leto. Poudarek vsakoletnega izbora Mladega podjetnika leta ni toliko na visokoletečih tehnoloških zadevah. Mladih ne želimo prestrašiti z milijonskimi začetnimi investicijami in selitvami v Silicijevo dolino, ker je tudi v Sloveniji ogromno prostora, da razvijejo svoje ideje in najdejo priložnost za preživetje v podjetništvu.

Kje je prihodnost podjetništva za mlade? Kakšna podjetja lahko pričakujemo, kaj bo delovalo?

Ogromen poudarek se v zadnjem času usmerja v startupe, torej tehnološka podjetja, ki razvijajo nek nov produkt, neko novost na trgu. Po ocenah je teh podjetij  med 15 in 20 %, kar je veliko. Kar manjka, je poudarek na bolj enostavnih idejah. Dobro je, da se izvaža izdelke in storitve z zelo visoko dodano vrednostjo, a prej ali slej bomo prišli do zavedanja, da je pomembno tudi ‘osnovno podjetništvo’ z osnovnimi in preprostimi storitvami.