Alternativa obstaja, samo zahtevati jo moramo!

DSC_1975

stromajer_profilnaPiše Jernej Štromajer

Družbena in politična apatičnost v veliki meri izvira iz razočaranja ljudi in njihovega prepričanja, da se tako ali tako nič ne more spremeniti. Saj veste, vlade se menjujejo, psi lajajo, karavana pa gre naprej in glasbeniki igrajo isto muziko.

Leta 2008, na začetku zadnje velike gospodarske krize, je ogromno ljudi (ne le Američanov) veliko upov polagalo v takratnega senatorja, sedaj predsednika ZDA Baracka Obamo. Takšnega navdušenja nad Obamo že nekaj časa ni več, a so mu volivci kljub temu zaupali še en mandat (kar glede na protikandidata niti ni tako veliko presenečenje). Verjetno pa volivci (ne samo v ZDA) res dobivajo občutek, da imajo navidezno izbiro le med Pepsi in Coca -Colo, ter da kakšne resne alternative ni.

Problem je najverjetneje v tem, da se od politike pričakuje, da bo probleme reševala od ‘zgoraj navzdol’, namesto da ljudje (od ‘spodaj navzgor’) od politikov zahtevamo drugačno reševanje problemov, predvsem s svežimi idejami in drugačnimi rešitvami, kot nam jih servirajo že zadnjih nekaj let, če ne že desetletij.

Verjetno pa se vsi strinjamo, da je glavna in prednostna naloga trenutne politike razrešiti brezposelnost in stanje v gospodarstvu. Toda razen različnih pogledov na to, kako bi bolj ali manj obdavčili ljudi in gospodarstvo, nihče ne ponudi resnih alternativ trenutnemu sistemu – morda jih le marginalno, za ceno všečnosti, omenijo na kakšni tiskovni konferenci, nato pa nanje hitro pozabijo. Ena izmed takšnih alternativ je možnost razvoja ekonomske demokracije, ki obljublja večjo učinkovitost in enakost, racionalnejšo rast, demokracijo in smiselno delo. Ampak dokler volivci tega ne bomo zahtevali od politikov in političnih strank na volitvah, nam po principu ponudbe in povpraševanja tega žal tudi ne bodo ponudili.

Prve volitve, ki se nam bližajo, so volitve v Evropski parlament, kjer ima ena stranka oz. skupina večino že vse od volitev leta 1999. Že ta podatek sam po sebi priča, da EU politika potrebuje prevetritev. Še bolj pa potrebuje spremembo vsebina javnih politik, ki prednjačijo v glavah bruseljske politične smetane. Naštel bom le dva javnosti znana predloga, ki bi jih EU morala vzpostaviti že pred časom. Prvi tak predlog je vpeljava evroobveznic, drugi pa neodvisna javna evropska bonitetna agencija. Z implementacijo bi številne države EU in €vro cone postale manj izpostavljene za finančne in bančne špekulacije in tudi pritisk na javne finance (če bi državam s pomočjo evroobveznic uspelo znižati obrestne mere za nova zadolževanja in reprogramirati svoje dolgove) bi se zmanjšal.

Kot rečeno, sprememb nam na pladnju nihče ne bo ponudil sam ne sebe. Zahtevati jih moramo sami in upati, da nas bo pri tem podprlo dovolj somišljenikov in da bodo naše zahteve postale tudi realno izvedljive. Predvsem pa nam ni treba vedno znova izumljati tople vode. V tujini obstajajo številni primeri dobrih praks na praktično vseh področjih, samo poiskati jih je treba, preučiti in nato najti način, kako jih lahko spravimo v življenje. Saj veste, stagnacija v bistvu pomeni nazadovanje.

813 Total Views 2 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.