Aktiviraj se!

Foto David Bole

Piše Jernej Štromajer

»Politika je čisto brez veze, nič se ne spremeni, skozi se pojavljajo le iste face« – takšne in podobne fraze so nekaj popolnoma vsakdanjega, ko pogovor ob kavi nanese na trenutno stanje v državi in predvsem politiki.

‘Vsi so isti’ – je najpogosteje trditev, ki sledi kmalu za tem in kaže na očitno obupanost povprečnih slovenskih volivcev, ki ne pomnijo več, kdaj so bili nazadnje zadovoljni s katerokoli vlado. Saj veste, kako pravijo – psi lajajo, karavana gre pa naprej. Naprej pa žal ne gre Slovenija, pa čeprav je SURS ugotovil, da je država v zadnjem kvartalu beležila gospodarsko rast (in je s tem v Sloveniji formalno recesije konec). Saj kakšna je pa tudi drugače lahko statistika, pa tudi vsi vemo – pač rada daje vedno prave rezultate.

Glavni problem, zakaj so v politiki vsi isti in zakaj se skozi pojavljajo le vedno iste face (čeprav to ne drži ravno popolnoma), je velika apatičnost mladih (in tudi drugih družbenih skupin), pomanjkanje politične participacije in aktivnega državljanstva. Žal je to aktualni politiki (na obeh straneh t.i. političnega spektra) v interesu; v državnem zboru je pač samo 90 sedežev in vsi, ki tam že sedijo, bi radi tam tudi ostali. Torej si ne želijo konkurence, ne znotraj stranke, ne zunaj državnega zbora v kakšnih ‘novih’ strankah. Problem, ki sledi, pa je naslednji: tem facam, tej politični nomenklaturi na obeh straneh državnozborske dvorane je preprosto zmanjkalo svežih idej. Preprosto so se zabubili v ‘business as usual’ – enkrat so na oblasti naši, drugič vaši – važno, da karavana gre naprej.

Nekje sem pred časom zasledil trditev, da ima Slovenija zmogljivost le za poldrugo kakovostno vlado;  da torej nimamo kadrovskega potenciala za dve kakovostni (‘levi’ in ‘desni’) vladni ekipi. Verjetno gre temu kar pritrditi, saj tisti, ki malo bolje poznavajo srednji menedžment posameznih vladnih ekip, ugotavljajo, da se velikokrat iste face svaljkajo iz ene v drugo vlado, le da enkrat pač zagovarjajo konzervativno politiko, drugič liberalno, morda kdaj tudi socialdemokratsko.

Glavni problem za takšno stanje je, zelo enostavno, pomanjkanje zdrave konkurence znotraj političnih strank kot tudi na celotnem političnem zemljevidu. Čeprav bo kdo rekel, da imamo v državnem zboru dve novi stranki, ki do tega sklica to nista bili, lahko brez večjega analitičnega znanja ugotovimo, da gre za takšne in drugačne reciklaže z enega ali drugega dela političnega spektra. Podobno lahko trdimo tudi za določene ‘nove’ politične stranke, ki nastajajo v državi. ‘Frontman’ stranke (podobno kot pevec v glasbeni skupini) je morda res sveža faca, ampak muzika, ki jo igra, pa je že slišana in prežvečena.

Edina prava rešitev začaranega kroga je večja aktivacija do sedaj neaktivnih ljudi. Kot družba potrebujemo višjo stopnjo aktivnega državljanstva in predvsem politične participacije – pa naj bo ta konvencionalna ali nekonvencionalna. Čeprav ne boste verjeli, ampak možnosti obstajajo; od vključitve v kakšno od aktualnih civilno-družbenih organizacij, aktivacija znotraj struktur obstoječih političnih strank (čeprav tukaj obstajajo razlike med posameznimi strankami), pa vse do tega, da se udeležite kakšnega političnega zborovanja, ali preprosto začnete pisati blog.

No, za začetek bo pomagalo že, če preberete kakšen časopis več in napišete pismo bralcev – v reviji Replika bomo zagotovo veseli vaših pisem.