13. Business Meetups Nova Gorica: Andraž Logar, 3fs d.o.o. / Toshl

andrazLogar2

Primorski tehnološki park želi iz goriškega okolja ustvariti dinamično okolje za razcvet inovativnega podjetništva, temu v namen pa izvaja vrsto brezplačnih programov za podjetne in ambiciozne skupine ali posameznike. Eden takšnih je Business Meetups, ki ga ekipa Primorskega tehnološkega parka organizira enkrat mesečno ob četrtkih zvečer v lokalu Cafe Gallus v Novi Gorici.

Gost že trinajstega dogodka je bil Andraž Logar, eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov in start-up mentorjev, doma iz Kranja. Andraž je direktor in lastnik podjetja 3fs (Third Frame Studios) iz Kranja, butističnega laboratorija za raziskave in razvoj spletnih in mobilnih aplikacij ter soustanovitelj Toshl-a, kjer je vodja poslovnega razvoja. Podjetje 3fs ustvarja svoje lastne tržne znamke in spin-off projekte kot so Stripgeneration.com, Igrajmo.se in drugi, ki jih Andraž imenuje ‘hobi’ projekti. Med najuspešnejšimi produkti je Toshl, ki je doživel takšen razcvet, da je postal sam svoje podjetje, vsekakor pa ostaja ena najzanimivejših zgodb podjetje 3fs. Toshl je mobilna aplikacija za upravljanje z osebnimi financami.

V pogovoru z gostom se je poskušalo odgovoriti na vprašanje za milijon dolarjev ‘Kako uspeti na trgu mobilnih aplikacij’ ter obiskovalcem dogodka pojasniti, kako ustvariti aplikacijo, ki bo izstopala iz povprečja.

Andraž Logar je v Slovenji zaključil študij arhitekture, ker pa je bil po duši vedno bolj tehnik kot estetik, je na novozelandski šoli Media Design School nadaljeval študij in diplomiral iz računalniškega oblikovanja v 3D. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil na RTV Slovenija, kjer si je pridobil izkušnje v oglaševanju in medijih, vse do danes pa je postal strokovnjak na področju 3D animacij, mobilnih vsebin, telekomunikacij in podjetništva, saj je po končanem delu na RTV leta 2002 ustanovil svoj prvi start-up. Andraž kot zanimivost izpostavi podatek, da je podjetje ustanovil še z dvema partnerjema, s katerima se je poznal zgolj on-line (v toku let se jim je pridružil še četrti), podjetje pa danes šteje 40 zaposlenih. V šali pove, da pomeni kratica 3fs ‘trije falirani študentje’, kar realno seveda ne drži. Fantje so ugotovili, da lahko delajo boljše stvari, kot so bile tisti trenutek prisotne v našem okolju. O svetovnem spletu so vedeli več kot kdor koli v Sloveniji. Podobno izobraženih ali izkušenih ljudi v državi ni bilo, razen zelo redkih posameznikov. Ekipi je bilo jasno, da v Sloveniji ne bodo našli možnosti za uspeh. Vedeli so, da morajo narediti nekaj za tujino. Dobili so povezave z največjim oskrbovalcem opreme vsem mobilnim operaterjem po svetu, švedskim podjetjem Ericsson, kjer so razpisali natečaj za zunanje ponudnike za rešitev nekega problema. Pove, da je podjetje Ericsson kljub padcu na področju mobilnih aparatov, pri zgoraj opisanem še vedno vodilna multinacionalka z okrog 140.000 zaposlenimi. Gost pove, da so multinacionalke prave države z lastnim aparatom birokracije in pravil.

andrazLogar1

Podjetje je zmagalo, dobilo svoj prvi posel, ki je za novoustanovljen start-up pomenil prvi zagon podjetja in odlično referenco ter medijske objave po vsem svetu. Andraž pripomni, da se je o njih verjetno še najmanj slišalo v Sloveniji, novice o uspešnih slovenskih start-upih pridejo doma vedno z zamudo. Tudi v toku let je Andraževo podjetje poslovalo več ali manj s tujim trgom, zadnji račun za ‘Slovenca’ so izdali nekje tri leta nazaj (npr. nikoli niso poslovno sodelovali s slovensko Iskratel). Popotnica, ki jo daje podjetnikom, je, naj ustvarijo produkt za svetovni trg, za države z več deset milijonskimi populacijami in nikakor ne za dvomilijonsko Slovenijo. Iz izkušenj pove, da je težje skleniti posel v Sloveniji kot v tujini.

V toku let je sledilo sodelovanje z Nokio, Blackberry-em, Iphonom itd. Znotraj podjetja je zrasla mobilna aplikacija Toshl, ki je tako razcvetela, da je postala podjetje zase, 3fs pa eden izmed njenih solastnikov. Toshl, ki deluje na področju bančništva in sistemov integracij plačevanja, ima okrog 10 milijonov prenesiteljev aplikacije, dejanskih uporabnikov pa okrog dva milijona, saj je Toshl v primerjavi z ostalimi aplikacijami specifična aplikacija, ki za njeno uporabo zahteva registracijo in ne zgolj prenosa.

Logar, ki je strokovnjak in velik poznavalec mobilnih aplikacij pravi, da so zlata leta mobilnih aplikacij končana. Zlata doba le-teh je bila nekje dve do tri leta nazaj. Gost mladim podjetnikom svetuje, da je potrebno imeti odprt um za inovacije, ki jih še ni na trgu ter odprte oči na tržišča kot so afriško ali južnoameriško. Ljudje so tam lačni, v tem pa je potrebno najti razmislek, kako to problematiko povezati s podjetništvom. Svetuje fizični obisk takšnih držav ter preučitev trga, ki je bistveno drugačen od že nasičenega, zahodnega.

Če se vrnemo k mobilnim aplikacijam, kakršna je Toshl, Andraž pravi, da morajo le-te biti enostavne, saj njihovi uporabniki nanje gledajo kot na kuhinjske aparate in ne kot na višek tehnologije, ki jo nosijo v žepih hlač. Prav tako je potrebno poudariti estetski faktor aplikacije in njeno ime. Marketing ima v tem svetu velik pomen, tega se morajo zavedati predvsem podjetniki, ki so bolj tehničnega kova. Vsako aplikacijo je potrebno najprej skrbno načrtovati, sprogramirati in jo pred izdajo tudi testirati. Večina ljudi ne ve, da je potrebno poslati mobilne aplikacije v testiranje. Močna podjetja mobilnih aplikacij, kakršna je Outfit7, ima celo lasten testni oddelek. Najtežje je pri aplikacijah razumeti, koliko te stanejo tisti uporabniki, ki bodo za tvojo aplikacijo tudi plačali (plačljive aplikacije) na račun tistih uporabnikov, ki prenesejo zgolj tvojo brezplačno aplikacijo. Nadaljnje je potrebno narediti dobro analizo konkurence ter preučiti smeri trendov in paziti, da se ne zajezdi val, ki ne rase več.

Na odgovor na vprašanje, ali je bolje, da nastopimo na trg aplikacij z že dokončnim izdelkom ali z bolj prototipno verzijo, je Andražev odgovor, da razni prototipi v primeru aplikacij vsekakor ne pridejo v pošten. Aplikacije so ocenjene z zvezdicami. V kolikor ima tvoja aplikacija slabo oceno, bo vedno nekje nizko na seznamu, druge boljše jo bodo prehitele in ‘zasedle’ uporabnike. Potrebno je tudi upoštevati feed-back uporabnikov, pri tem pa je potrebno zavzeti zdravo mejo, da ne postaneš ‘uporabnikova prostitutka’. Če bi vsi podjetniki gledali zgolj potrebe uporabnika, bi obstajali samo Iphoni in nikakor ne paleta različnih mobilnikov. Vsekakor pa je potrebno opazovati, kje in kdaj se začne izgubljati uporabnike in se na to primerno odzvati.

Andraž start-up podjetnikom svetuje naj se ne ujamejo v past investicij. Tudi sam je bil sicer eden takšnih in v tem ni nič narobe, v kolikor se podjetnik zaveda, da se pravo delo ob pridobitvi investicije šele začne. Mnogi se zaustavijo, oprimejo varnega zavetja investicije in propadejo. Tudi 3fs je dobilo investicijo, a v trenutku, ko denarja za vsako ceno ni več potrebovalo. V takšnih momentih je investicije tudi najbolj zdravo dobiti. Drugačen cilj so si fantje zadali pri Toshlu; povzdigniti ga brez investicij. Produkt je tako zaživel na podlagi lastnih vložkov.

Logar je kritičen do izobraževalnih in spodbujevalnih centrov v Sloveniji, saj se zdi, da jih je več kot start-upov. Pristaja na skandinavski inkubator, na katerega naj se podjetja obrnejo, v kolikor menijo, da inkubator sploh potrebujejo ter na 500 Startup iz San Francisca v ZDA. Medtem, ko v Sloveniji menimo, da imamo v Ljubljani osrednje fakultete, nas v tujini niti ne poznajo. Imena univerz kot so Oxford, Cambridge ipd. so fakultete iz katerih prihajajo podjetni velikani. V kolikor nimaš možnosti obiskovanja takšnih fakultet, biti član takšnih inkubatorjev ipd., se loti alternativ, svetuje Andraž. Takšna alternativa je po njegovem mnenju v malem tudi dogodek, kot je Business Meetups. Podjetniki v Sloveniji radi pomagajo, radi se odzivajo povabilom na takšne dogodke, kjer delijo njihove izkušnje in nasvete.

Katja Pregelj

2942 Total Views 4 Views Today

DODAJ KOMENTAR

You must be logged in to post a comment.